Janša: Zdravstveno blagajno bi lahko rešili z rezervami

Že čez mesec dni zdravstvena blagajna ne bo več zmogla plačati 30 milijonov, kolikor jih potrebujemo za zdravljenje bolnikov. Minister za zdravje Dorjan Marušič pa tik pred svojim odhodom želi prihraniti tudi tako, da bi znižal cene zdravil in s tem porezal dobičke farmacevtski industriji.

Udeleženci okrogle mize z naslovom Ekonomski in pravni vidiki prometa z zdravili pa pozivajo ministrstvo za zdravje k umiku predloga sprememb pravilnika o cenah zdravil. Zaradi pravilnika bi se veletrgovska marža za zdravila znižala za četrtino, česar veledrogeristi ne bi mogli prenesti, zato bi lahko prišlo do težav pri oskrbi z zdravili, opozarjajo.

Predlagani pravilnik o cenah zdravil bi namreč prinesel znižanje cen zdravil na podlagi znižanja relativnih cen zdravil, pa tudi znižanja veletrgovskih marž na zdravila. Slednje bi se po podatkih ministrstva za zdravje v povprečju znižale z 8,5 odstotka na nekaj več kot šest odstotkov.

"Zdravje je ena najpomembnejših vrednot ljudi"

O slovenskem zdravstvu so danes razpravljali tudi v stranki SDS. Pred nami je trenutek, ko se bo ponovno delilo karte, je na strokovnem posvetu SDS Za zdravje ljudi dejal predsednik stranke Janez Janša. "Če se bomo pogovarjali samo o imenih in tem, kakšen odstotek nečesa ima kdo, ne bomo daleč prišli," meni. Zdravje je izpostavil kot eno najpomembnejših vrednot ljudi, a zdravstveni sistem še vedno ni urejen. Kot je dejal, je bilo v času samostojne Slovenije "kar nekaj konceptov na mizi, kako urejati zdravstveni sistem", a smo po njegovem še vedno sredi iskanja.

Janša je o 30 milijonih, ki jih zdravstvena blagajna ne bo več zmogla plačati, dejal, da bi jih lahko zapolnili z rezervami. "Tukaj so notranje rezerve. Ena rezerva je zagotovo v znižanju moči farmacevtskih lobijev, druga je v boljšem vodenju. V Sloveniji imamo bolnišnice, ki delujejo izjemno dobro, in bolnišnice, ki so slabše. Glede na to, da v naslednjem letu ne bo možno zagotoviti nekih dodatnih sredstev, je treba poiskati te notranje rezerve in ljudem zagotoviti tako večjo dostopnost kot kvalitetnejše storitve. Tistim, ki delajo v zdravstvu, pa bolj pošteno nagrajevanje. Brez tega da se poveča zdravstveni prispevek, ampak z izkoriščanjem teh rezerv," je povedal za Svet na Kanalu A.

Glede grožnje, da bodo dobavitelji prenehali z dobavo zdravil, pa je dejal, da je ta grožnja smešna, saj je Slovenija del skupnega evropskega trga, kjer je ponudba ogromna. Treba je pač poiskati tiste dobavitelje, ki so sposobni zdravila dobavljati po konkurenčnih cenah, je poudaril Janša.

O zdravstveni reformi je dejal, da so že v njihovem prejšnjem mandatu pripravili nekaj te zakonodaje. "Tudi tisto, kar je bilo v začetku mandata Pahorjeve vlade pripravljeno v okviru novega predloga zdravstvenega zakona in je bilo v veliki meri usklajeno s stroko, je več ali manj dobro in vprašanje je, zakaj se tukaj delo ni nadaljevalo. Vse to, kar se je na koncu ponujalo kot zdravstvena reforma, pa je bilo brez repa in glave," je povedal in dodal, da za zdravstveno reformo, ki naj bi jo sprejeli v naslednjem mandatu, strokovne rešitve obstajajo, a jih je treba implementirati.

Janša je še opozoril, da je zdravstvo poseben sistem tudi glede plač. Glede protesta medicinskih sester v UKC Ljubljana je tako povedal, da idealnih rešitev ni, če bo zdravstveni sistem ostal v okvirih togega urejanja plač v javnem sektorju.

"To se enostavno ne da. Zdravstvo je poseben sistem in tudi nagrajevanje je tukaj treba urediti glede na specifike, ki obstajajo v zdravstvu. Jaz mislim, da je nekaj podobnega s šolstvom. Javni sektor ima dva dela, eno je administracija, drugo so storitve. Treba se je posloviti od te iluzije, ki smo jo imeli tudi v našem mandatu in tukaj sem soodgovoren za to, da je možno v teh 50 razredov uvrstiti vse, ki delajo v javnem sektorju, in na tej podlagi izvajati pravično nagrajevanje, ki bo motiviralo ljudi. To ni možno. Tudi ta stavka medicinskih sester, ki ni bila prva, je to pokazala. Treba je v okviru iste mase plač, brez povečevanja sredstev zagotoviti sistem, ki bo specifičen za zdravstvo in ki bo omogočal pravično nagrajevanje; dobro delo bolj plačano, slabo slabše in večjo odgovornost tistih, ki to izvajajo," je še razložil.

V zadnjih treh letih so se, kot pravi, veliko pogovarjali, kaj je šlo narobe. Meni, da je bila ena ključnih stranpoti ravno to, da so "skušali iskati rešitve tam, kjer se jih enostavno ni dalo". Zato bo, "če že govorimo o zdravstveni reformi, morala biti ena od prvih potez v prihodnje pripravljena v tej smeri". V samem zdravstvenem sistemu je namreč po njegovih besedah veliko rezerv, v glavnem pa ne tam, kjer se običajno iščejo in kjer ljudje mislijo, da so.