V stranki Mira Cerarja menijo, da ne smemo stremeti k samozadostni oskrbi izključno iz obnovljivih virov energije. Podpirali bodo torej tiste vire, ki imajo pri nas pravšnji energetski potencial, njihova izraba pa je v skladu z okoljskimi standardi, še posebej vodo, veter in biomaso, kjer "ima slovenska industrija odlične reference, znanje in potencial za izgradnjo novih proizvodnih objektov".
V SDS stavijo na večji izkoristek vodnih virov in domače lesne biomase za prijazno in cenovno ugodno energetsko oskrbo. Še naprej pa bi podpirali tudi energetsko prenovo starejših stavb.
V SD pravijo, da zagovarjajo učinkovito rabo energije, smotrno gradnjo novih energetskih objektov in spodbudo novim gospodarskih investicijam v obnovljive vire in razvoj zelenih tehnologij. Zaradi zagotavljanja energetske neodvisnosti pa je potrebno zagotoviti razpršene vire deloma iz obnovljivih, deloma nuklearnih in deloma tudi iz virov fosilnih izvorov.
V stranki DeSUS menijo, da bi se moralo državno sofinanciranje investicij, ki se nanašajo na obnovljive vire, osredotočiti na podporo investicijam, ki bi pripomogle k večji energetski samooskrbi gospodinjstev, podpirajo pa tudi izgradnjo novih hidroelektrarn, zlasti na srednji Savi. Pričakujejo pa tudi, da bodo pristojni organi naredili več pri odkrivanju odgovornih za pripravo in izvedbo večjih energetskih projektov, ki so prej izkazovali finančno upravičenost, danes pa kažejo predvsem na finančni polom.
V NSi kot prednostno nalogo energetske politike izpostavljajo podporo za zelene tehnologije in izrabo obnovljivih virov energije.
Drugačnega mnenja so v SNS, kjer menijo, da se je pri obnovljivih virih potrebno izogibati vetrnim elektrarnam, ki prinašajo dobičke zgolj nemški industriji in bodo slovenske odjemalce električne energije udarile po žepu z okoli 5-odstotnim povišanjem cene. Ob tem bi še redefinirali pogodbe v NEK in prevzeli celotno proizvodnjo NEK v slovenske roke.
V SLS bi s finančnimi in drugimi spodbudami pospešili naložbe v učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije za stavbe javne uprave, šole, vrtce, zdravstvene objekte ter tudi za stanovanjske objekte. Vlagali bi v vetrno, sončno, vodno energijo in biomaso, izpostavljajo nujno dokončanje projektov hidroelektrarn na spodnji Savi in zagon projektov hidroelektrarn na Muri. "Porabo fosilnih goriv je treba zmanjševati, tudi iz vidika pritiska na okolje, in sprejeti ukrepe na osnovi katerih se bo v naslednjih 4 letih lahko zgradilo najmanj 10 lesnih centrov po Sloveniji, v katerih se bo pripravljalo lesne sekance, biomaso in pelete kot nadomestek za fosilna goriva pri ogrevanju objektov," svetujejo v SLS.
Tudi v Pozitivni Sloveniji izpostavljajo izgradnjo verige hidroelektrarn na Muri, kar bi storili v letu 2016 in spodnji Savi, kjer bi pospešili postopke, da bi se lahko projekt začel v najkrajšem možnem času. Termoelektrarno Trbovlje bi odprodali strateškemu partnerju in odprli rudnik Brnica.
Tudi v Zavezništvu Alenke Bratušek poudarjajo prehod iz fosilnih goriv iz tujine na domače vire. "Usmeriti se moramo v hidroelektrarne, predvsem pa je potrebno vlagati v energetsko sanacijo stavb in elektrifikacijo prometa," pravijo.
V stranki Verjamem, kjer energetsko politiko povezujejo z gospodarskim razvojem, pravijo, da je bila dosedanja energetska politika Slovenije kratkoročno naravnana, brez jasnih programskih in operativnih osnov, zato so sami sestavili dolgoročni program, katerega poudarki so diverzifikacija energetskih virov, povečanje energetske neodvisnosti, povečanje uporabe obnovljivih virov energije, učinkovita pretvorba energij od proizvodnje, distribucije do rabe ter pametna in učinkovita omrežja.
Teš 6 je zgrešena investicija, a zdaj, ko stoji, ga bomo pač imeli
V stranki Mira Cerarja menijo, da je treba Teš 6, ker je pretežni del investicije že plačan, dokončati. Bo pa nujno izdelati analizo stroškov, ki so povezani z vračilom glavnice in obresti za najete kredite ter v povezavi z bilancami tekočega poslovanja ugotoviti, ali morda ne bi bilo bolj smiselno in ekonomsko upravičeno objekt začasno konzervirati, in sicer vse dokler tržna cena za proizvedeno električno energijo iz tega objekta ne bo zagotavljala pozitivnega poslovanja. "Seveda je tudi konzerviranje povezano z določenimi stroški, a kot rečeno, potrebno je proučiti tudi to možnost. Zavzemamo se za revizijo vseh postopkov in investicije," pravijo v SMC.
V SDS pravijo, da je gradnja Teš 6 pač v zaključni fazi, da pa so že leta 2009 opozarjali, da so se okoliščine gradnje spremenile in da bi bilo treba razmisliti o smiselnosti nadaljevanja projekta, česar pa Pahorjeva vlada ni upoštevala in se je projekt nadaljeval za višjo ceno, pri čemer je zaradi spremenjenih okoliščin na energetskem trgu vprašljiva njegova dolgoročna rentabilnost.
Tudi v SD menijo, da je za državo ceneje, da se Teš 6 dokonča, treba pa je opraviti temeljito revizijo in ugotoviti, kdo so odgovorni za nepravilnosti.
V NSi, kjer izpostavljajo, da so bili edina stranka, ki je glasovala proti poroštvu države za projekt Teš 6, ki po njihovem sodi v preteklo stoletje, poudarjajo nujnost nadzora nad projektom, pri katerem so se pokazali indici o koruptivnem vodenju projekta.
Da je potrebna preiskava dogajanja v Tešu menijo tudi v SLS: "Kjer so bile nepravilnosti, naj se tudi zahteva kazenska odgovornost."
V Zavezništvu Alenke Bratušek k temu dodajajo še odškodninsko odgovornost za nastale nepravilnosti. "Nedopustno pa je, da bi stroški investicije še nadalje naraščali," menijo.
V PS menijo, da je prav, da se projekt Teš 6 zaključi, dodajajo pa, da obžalujejo in obsojajo neodgovorno ter izjemno škodljivo vodenje investicije izgradnje.
Da bi bilo treba Teš 6 takoj ustaviti, saj je že zdaj jasno, da bo šla investicija po poti trboveljske termoelektrarne, ki posluje z izgubo, pa menijo v SNS, kjer dodajajo, da z zgrešeno investicijo države ne bi smeli še bolj obremeniti.
Da pa smo zdaj na točki, ko se Teš 6 ni mogoče več izogniti, pa menijo še eni nasprotniki projekta – Združena levica. "Dejstvo je, da TEŠ 6 ne bo rentabilna investicija, saj bo na letni ravni prinašal izgubo. Kljub temu takojšnje zapiranje TEŠ 6 ni niti ekonomsko niti okoljsko smiselna poteza. Potrebno je začeti z zapiranjem starejših termoelektrarn," pravijo.
Pred gradnjo drugega bloka nuklearke na referendum
V stranki Mira Cerarja podpirajo gradnjo drugega bloka nuklearne elektrarne Krško. A bi bili pri tem zelo previdni, da se ne bi ponovila zgodba iz TEŠ 6. Prav tako bi pred dokončno odločitvijo izvedli referendum.
V SDS poudarjajo, da je drugi blok Nek umeščen v dolgoročne strateške načrte Slovenije, da pa je treba pred dokončno odločitvijo preveriti predvsem vprašanja glede okoljske sprejemljivosti in dolgoročne rentabilnosti.
SLS je naklonjena preučitvi gradnje novega bloka nuklearke, saj gre za enega izmed najcenejših in manj okoljsko spornih projektov, pravijo, vendar se mora takšen projekt nujno izpeljati ob soglasju ljudi, poudarjajo.
Drugačnega mnenja so v Pozitivni Sloveniji, kjer gradnje novih nukleark ne podpirajo. "Nuklearna elektrarna Krško omogoča Sloveniji 40 odstotkov varno proizvedene energije, odločitev o vprašanju in gradnji njenega drugega bloka pa odločitev vseh državljanov, ki jo je potrebno preveriti tudi z referendumom. Bolj kot jedrske v Pozitivni Sloveniji podpiramo nadomestne vire energije - vodo, sonce, veter in biomaso."
Proti novemu bloku Nek so tudi v Združeni levici, a iz ekonomskih razlogov. Kot pravijo, si v naslednjem desetletju ne moremo privoščiti investicije, ki bi presegala tri milijarde evrov: "Niti v tem času ne potrebujemo kapacitet Nek 2, čeprav je jedrska energija pomemben vir zagotavljanja energetske preskrbe."
Za Južni tok bi se morali boriti
Eden najbolj vročih energetskih projektov pri nas ta hip – Južni tok, uživa nedeljeno podporo politike, pri čemer pa v SDS izpostavljajo, da je to del večjega projekta, zato bo njegovo nadaljevanje na območju naše države, delilo usodo dogovora med Rusijo na eni in Evropsko unijo na drugi strani.
V SLS pa poudarjajo, da je Južni tok posebnega pomena in bi se Slovenija zanj morala boriti, sicer se zna zgoditi da bo trasa speljana mimo nas in ostali bomo brez vseh ugodnosti, ki jih takšna investicija prinaša.
S tem se strinjajo v ZaAB, ker poudarjajo, da je Južni tok eden ključnih projektov za zagotavljanje stabilne dobave zemeljskega plina in s tem cene energenta. "Zemeljski plinovod v srednjeročnem obdobju predstavlja prioriteto pred drugimi alternativnimi transportnimi in skladiščnimi možnostmi."
KOMENTARJI (378)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.