Slovenija

Avgust bo mesec iskanja novega mandatarja

Ljubljana, 14. 07. 2014 08.07 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Predčasne parlamentarne volitve so za nami, na njih pa je prepričljivo slavila Stranka Mira Cerarja. Ustanovna seja novega sklica parlamenta naj bi bila 1. avgusta, nato bo s predlogom za mandatarja na potezi predsednik Pahor.

Novi sklic Državnega zbora se bo na ustanovi seji predvidoma sestal 1. avgusta, nato pa bo na potezi predsednik republike, ki bo po posvetovanju z vodji novih poslanskih skupin DZ predlagal kandidata za novega mandatarja.

Na dokončne neuradne izide parlamentarnih volitev bo sicer treba počakati še osem dni, do 21. julija, ko bodo glasovom prišteli še glasovnice iz tujine. Že danes pa okrajne volilne komisije ugotavljajo izid glasovanja po pošti iz Slovenije. Uradni izidi bodo znani do 29. julija, ko jih bo Državna volilna komisija razglasila in objavila sestavo sedmega sklica državnega zbora.

Ustanovna seja na prvi avgustovski dan

Novo vlado naj bi dobili šele enkrat septembra.
Novo vlado naj bi dobili šele enkrat septembra. FOTO: Miro Majcen

Kljub temu, da so novi poslanci že izvoljeni, pa dosedanjim poslancem še ni prenehal mandat. Mandatna doba prejšnjega državnega zbora se namreč konča s prvo sejo novega državnega zbora, ki jo skliče predsednik republike najpozneje 20 dni po izvolitvi, določa ustava. Po neuradnih podatkih pa bo ustanovna seja v petek, 1. avgusta.
Zakon o poslancih sicer pravi, da izvoljeni kandidat za poslanca pridobi poslanski mandat z dnem izvolitve, kar mu potrdi Državna volilna komisija, izvrševati pa ga začne z dnem potrditve poslanskega mandata v DZ. Minimalni pogoj za nastop novega DZ pa je potrditev mandatov več kot polovici novih poslancev (najmanj 46), v nasprotnem primeru funkcijo še naprej opravlja stari sklic.

Državni zbor na svoji prvi seji v novem mandatu najprej oblikuje mandatno-volilno komisijo ter izvoli njenega predsednika, podpredsednika in člane. Prvo sejo DZ v skladu s poslovnikom do izvolitve novega predsednika DZ vodi najstarejši poslanec.

Poslovnik še določa, da poslanke in poslanci po potrditvi mandatov izvolijo novega predsednika parlamenta na tajnem glasovanju z večino glasov vseh poslancev. Če bodo nova koalicijska razmerja že dokončno določena, bodo lahko na prvi seji DZ izvolili tudi podpredsednike državnega zbora, imenovali predsednike in podpredsednike parlamentarnih delovnih teles ter novega generalnega sekretarja DZ. Novoizvoljeni poslanci morajo po poslovniku poslanske skupine ustanoviti najpozneje v sedmih dneh po konstituiranju DZ.

Odkar je bil leta 1992 konstituiran prvi DZ, je njegovo delo doslej sicer vodilo 10 predsednikov, in sicer Herman Rigelnik, Jožef Školč, Janez Podobnik, Borut Pahor, Feri Horvat, France Cukjati, Pavel Gantar, Ljubo Germič, Gregor Virant in aktualni predsednik Janko Veber. V času osamosvojitve je bil predsednik prve večstrankarske skupščine RS France Bučar.

Po konstituiranju DZ bodo stekli postopki za oblikovanje nove vlade

Po konstituiranju bodo stekli postopki za oblikovanje nove vlade. Predsednik države mora najpozneje v 30 dneh po ustanovni seji po posvetovanju z vodji novih poslanskih skupin predložiti DZ kandidata za mandatarja za sestavo nove vlade.
Predsednika vlade voli parlament z večino glasov vseh poslancev, glasovanje pa je tajno. DZ mora o mandatarju odločati v sedmih dneh od vložitve predloga. Glede na roke je pričakovati, da bodo poslanci o mandatarju glasovali v začetku septembra.

Po neuradnih podatkih bo ustanovna seja novega parlamenta v petek, 1. avgusta.
Po neuradnih podatkih bo ustanovna seja novega parlamenta v petek, 1. avgusta. FOTO: Miro Majcen

Če kandidat za mandatarja ne dobi potrebne večine glasov, lahko predsednik republike po ponovnih posvetovanjih v štirinajstih dneh predloži drugega ali ponovno istega kandidata, prav tako pa lahko predlagajo kandidate tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev.
Če ni izvoljen noben kandidat, predsednik republike razpusti DZ in razpiše nove volitve, razen če državni zbor v oseminštiridesetih urah z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev ne sklene izvesti ponovnih volitev predsednika vlade, kjer zadošča za izvolitev večina opredeljenih glasov navzočih poslancev. Če tudi pri teh volitvah noben kandidat ne dobi potrebne večine glasov, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše volitve.

Novoizvoljeni predsednik vlade pa mora nato v petnajstih dneh po svoji izvolitvi predlagati imenovanje ministrov. Šteje se, da je vlada nastopila funkcijo, če je imenovanih več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne vštevajo ministri brez resorja.
Če DZ tudi v treh mesecih po nastopu funkcije vlade ne imenuje še preostalih ministrov, parlament ugotovi, da je funkcija predsedniku vlade in ministrom prenehala.

Pahor se bo s Cerarjem srečal v sredo

Praviloma so volitve predsednika DZ že pokazale obrise bodoče koalicije, prvo priložnost za sestavo vlade pa je praviloma predsednik republike namenil kandidatu iz stranke, ki je na volitvah zmagala. Predsednik republike Borut Pahor je sicer že napovedal, da se bo z zmagovalcem današnjih volitev Mirom Cerarjem srečal v sredo.

Na zadnjih volitvah v letu 2011 je sicer zmagala PS in njen predsednik Zoran Janković je bil tudi prvi kandidat za mandatarja, a mu ni uspelo pridobiti dovolj podpore in je DZ mandatarstvo podelil prvaku drugouvrščene SDS Janezu Janši. Koalicija strank SDS, SLS, DL in NSi pa je bila tudi tista, ki je že v začetku izvolila za predsednika DZ takratnega prvaka DL Gregorja Viranta. Tako je presenetljivo predsednik DZ postal nekdo, ki ni dobil podpore zmagovalne stranke.

KOMENTARJI (2)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PIERREBRICE
14. 07. 2014 13.56
+3
Kakšen bizaren naslov? Halo?
deathbite
14. 07. 2014 08.49
+3
ivan ne bo. Je na Dobu!