Vidimo se v osmrtnici: neusmiljena vojna črnogorskih klanov se nadaljuje

Nedavni umor vidnih članov škaljarskega klana Igorja Dedovića in Stevana Stamtatovića v Grčiji je zaradi svoje neposrednosti in brutalnosti – moža sta bila umorjena vpričo soprog in otrok – znova obudil zanimanje za organizirane kriminalne združbe na Balkanu, predvsem v Črni gori.

Odmevnost tokratnega dvojnega umora je posledica njegove izvedbe ter dejstva, da je bil izveden na 'tujem terenu'. Medtem pa doma (v Črni gori in deloma tudi v Srbiji) vojna med sprtima mafijskima klanoma, škaljarskim in kavaškim, divja že šest let, umorjenih pa je bilo že vsaj 40 ljudi. Kar nekaj članov mafijskih združb je bilo ubitih v gostinskih lokalih ali pa kar na ulici sredi belega dne, kar je vneslo strah med ljudi.

V srbski prestolnici je bilo v zadnjih dveh letih izvedenih več mafijskih atentatov, vsaj štirje pa so povezani z obračuni črnogorskih klanov. Srbska policija je zato nekaterim osebam, za katere se domneva, da so povezane s kriminalnimi združbami, že prepovedala vstop v državo.

Na začetku leta 2018 je bil v Beogradu ubit domnevni član zagorskega klana Miloš Šaković. Umoril ga je Marko Jovanović iz Podgorice. Le nekaj minut pred tem je v prvem poskusu umora Šakovića nastradal Radivoje Jovanović, ki je s soprogo prišel v lokal, v katerem je Jovanović iskal svojo žrtev. Morilec naj bi bil po pisanju srbskih medijev tesno povezan s kavaškim klanom in enim od njegovih vidnejših obrazov Igorjem Božovićem.

Le nekaj dni pred Šakovićevo smrtjo je bil umorjen tudi pripadnik kriminalne skupine iz Bara, 31-letni Dražen Čadenović. Čeprav je Čadenović vozil blindirani BMW, ga je pokončala podtaknjena bomba, ki je povsem razdejala notranjost avtomobila. Umorjeni je bil v zelo dobrih odnosih z bratoma Vladimirjem ter Duškom Roganovićem, znanima obrazoma kavaškega klana. Omenjena sta bila med drugim obtožena umora Marka Vesnića, navijača nogometnega kluba Crvena zvezda. Za likvidacijo Aleksandra Stankovića, z uličnim imenom Sale Mutavi, je srbska policija neposredno obtožila črnogorske mafijske klane in 'kotorskim kriminalcem' napovedala vojno.

Kdo je kdo?

Nekateri, tako črnogorski kot tuji mediji, so majhno balkansko državo razglasili za oporišče organiziranega kriminala. Najdonosnejši biznis pa naj bi bila čezoceanska trgovina s kokainom. Po podatkih črnogorskega tiska na območju med Barjom in Pljevaljo deluje 28 mafijskih skupin, najdejavnejše pa so iz Kotorja in Bara. Po splošnem prepričanju prevladujejo štirje klani.

Gre za klan iz Nikšića, barsko-budvansko skupino, skupino Darka Šarića ter kotorsko-škaljarsko združenje. V Kotorju sicer dominirata že prej omenjena škaljarski in kavaški klan, med katerima poteka krvava vojna, tako na domačih kot tujih tleh. Črnogorske kriminalne skupine so dobro povezane z operativci iz regije ter celotne Evrope. Policija ob tem poudarja, da vodje klanov v svoje vrste sprejemajo izbrane ljudi, predvsem sorodnike in prijatelje.

Kot navaja Telegraf, so zaradi brutalnih likvidacij in groženj številni člani klanov v Baru, Budvi, Kotorju in Podgorici kupili blindirane avtomobile. Po mnenju policije so za nekatere likvidacije mafijske združbe najele plačane morilce iz okoliških držav.

Vojna v Kotorju

Kotor je primorsko mesto, večina članov klana pa je domačinov. Nekateri izmed njih so se ukvarjali s plovbo. Mornarji so v kokainski posel prišli tako, da so na odprto morje prepeljali tovor in ga nato odvrgli. Za pomoč v verigi distribucije so bili dobro plačani. Nekateri so v tem videli dobro priložnost in izhod iz finančne stiske ter začeli samostojno organizirati tranzit kokaina. Tako se je v turistično priljubljenem mestu vzpostavila močna baza za kokainske operacije, za B92 ocenjuje novinar Budo Simonović.

Škaljare in Kavače sta nekdaj zapostavljeni kotorski naselji, ki pred začetkom delovanja organiziranega kriminala za večino javnosti praktično nista obstajali. Škaljare so le 300 metrov od starega mestnega središča, s Kavačami na drugi strani pa jih ločuje predor. V Kavačah je bilo nekdaj le 15 hiš, a je naselje v zadnjih letih doživelo velik razcvet, saj se v njem gradijo številni apartmaji in druga turistična infrastruktura.

Do leta 2014 je v Kotorju obstajalo samo eno večje kriminalno združenje. Leta 2014 pa je v Valencii izginilo 200 kilogramov kokaina, zaradi česar se je vnel spor, ki je skupino razdelil na dva dela – škaljarski in kavaški klan. V šest let trajajoči vojni, ki jo klana financirata z denarjem, pridobljenim od prodaje prepovedanih drog, člani združenj za likvidacije rivalov uporabljajo eksploziv, bombe in tudi ostrostrelce.

Vodje škaljarskega klana

Na vrhu je domnevno Jovica Jovan Vukotić, ki je, glede na navedbe medijev, pod zaščito Luke Bojovića ter Filipa Koraća. Vukotić, ki prihaja s Čeva pri Cetinju, naj bi bil "težak" več sto milijonov evrov, ki jih je zaslužil v mednarodni trgovini s kokainom. Člani klana naj bi bili tudi v sporu s skupino Darka Šarića. Nekateri sicer kot resničnega vodjo omenjajo Jovanovega brata Igorja ter tudi Vladana Radomana. V Grčiji umorjenega Igorja Dedovića so mediji že pred časom povezali s škaljarsko druščino. Ta je prav tako v sporu s skupino Maksimus, ki jo vodijo nasledniki pokojnega Dragana Dudića Frica, in še z nekaterimi vidnejšimi družinami ,kot sta Šaranović in Radonjić.

Vodje kavaškega klana

Kavaški klan vodita Slobodan Kašćelan in Radoje Zvicer. Kašćelana in njegovega telesnega stražarja so neznanci poskušali umoriti maja 2016 v Novem Sadu. Moški, ki je na motorju zapeljal mimo vozila, v katerem je sedel Kašćelan, je v audi A6 izstrelil rafal nabojev. Vodja kavaškega klana je bil ranjen v trebuh. Kašćelan naj bi po poskusu atentata obljubil, da bo "vse škaljarce izbrisal z zemljinega obličja". Kavaški klan naj bi sicer dosledno sledil kriminalnemu kodeksu.

Barsko-budvanska skupina

Vodja barsko-budvanske skupine je bil do leta 2013 Luka Đurović, ki pa je življenje izgubil v prometni nesreči. Nasledili so ga Milan Vujović, Alan Kožar in Saša Boreta. Neuradno pa se omenjata tudi Filip Korać in Luka Bojović, sicer dober Đurovićev prijatelj.

Kožar je odslužil šestletno zaporno kazen zaradi podtikanja eksplozij na gradbišču hotela Splendid v Bečićih ter poskusa izsiljevanja lastnika hotela Žarka Radulovića. Združenje je v sporu s skupino Darka Šarića ter družinama Šaranović in Radonjić, a v dobrih odnosih s škaljarsko skupino. Obe naj bi koordiniral Bojović.

Nikšiško-kvartaški klan

Črnogorski mediji kot vodji klana navajajo Radomirja Bobana Baćovića ter Ranka Radoševića, znanega tudi kot Ranko Eskobar. Njihova primarna dejavnost je trgovina s kokainom in konopljo. Baćović ima v lasti številne nepremičnine, predvsem v Beogradu in na Zlatiborju, njegov tesni sodelavec pa je Petar Radonjić Fratelo, glavni um skupine 'Pink panter'. Ranko Eskobar je svojo kriminalno kariero začel kot član bežanijske kriminalne ekipe Gorana Mijatovića.

Skupina Darka Šarića

Potem ko se je marca 2014 organom predal Darko Šarić, je povelje v kriminalni združbi prevzel njegov boter Milovan Milovac Cigla, ki je sicer že pred tem bil Šarićeva desna roka. Po nekaterih navedbah naj bi bil v Južni Ameriki, od koder usmerja delo klana in distribucijo kokaina v Evropo. Skupino sestavljajo pripadniki klana, ki so se izognili aretacijam v akciji Balkanski bojevnik. Sojenje v omenjeni zadevi v Srbiji še vedno ni končano.

Vidimo se v osmrtnici

Natančnega števila žrtev verjetno ne bomo nikoli izvedeli, saj morata policija in tožilstvo dokazati neposredne povezave med umori in klanskimi spori, hkrati pa težava nastane tudi, ker se likvidacije dogajajo tudi na območjih drugih balkanskih držav. Prva uradna žrtev je bil 37-letni Goran Radoman, pripadnik škaljarskega klana, ki so ga 20. februarja 2015 pokosili v Novem Beogradu. Prav Radoman naj bi bil glavni odgovorni za krajo 200 kilogramov kokaina v Valencii. Le 12 ur pred njegovim umorom je v zrak odneslo audi A8, ki je bil v lasti Milana Vojotića, tesnega Radomanovega prijatelja.

Po dozdajšnjih ugotovitvah je policija prepričana, da so bili v vojni med kavaškim in škaljarskim klanom umorjeni: Goran Radoman, Saša Marković, Goran in Radomir Đuričković, Ivan Lopičić, Srđan Vlahović, Goran Dučić, Goran Biskupović, Miloš Bošnjak, Dalibor Đurić, Đorđe Boreta, Dragan Zečević, Đorđe Sekulović, Radovan Matović Rakela, Ivan Nedović, Niko Roganović, Boško Božović, Milan Peković, Goran Lenac, Aleksandar Stanković, Petar Damjanović, Igor Dedović in Stevan Stamtatović.

Nazaj do vrha politike

Ne v enem ne v drugem naselju ne želijo govoriti o klanih, saj se tako rekoč vsi med seboj poznajo, medtem ko se vodje klanov večinoma zadržujejo zunaj države, piše B92, ki še navaja, da naj bi bili v posle (in neposredno v klane) vpleteni tudi nekateri pripadniki črnogorske policije.

"Gre za visoko pozicionirane policijske častnike," je prepričana novinarka Svetlana Đokić. Zaradi obtožb je bil odstavljen le načelnik kotorske policije, proti kateremu še vedno teče sodni postopek.

"Osebno me vse skupaj napeljuje na sum, da je v mafijske posle vpletena črnogorska oblast ali pa vsaj pomemben del nje. Nekdo ima interes, da se zločini ne razkrijejo," opozarja Simonović. Zanimivo je namreč tudi, da zaradi megalomanskih kokainskih poslov v Črni gori ni bil aretiran nobeden izmed klanskih poglavarjev.