Članek izraža mnenje avtorja in ne nujno tudi mnenja uredništva.
Dragi prijatelji.
Danes, 8. maja, ves svet, še posebej pa Evropa, praznuje veselo, a hkrati izjemno težko obletnico naše skupne zmage nad nacizmom, obarvane s solzami, znojem in krvjo. Danes, na dan spomina in sprave, skupaj počastimo spomin na vse žrtve druge svetovne vojne v letih 1939–1945.
Ukrajinci so kot del protihitlerjevske koalicije pomembno prispevali k zmagi nad nacizmom in Hitlerjevimi zavezniki. Žal je bil ta pomembni prispevek plačan z izjemno velikim številom žrtev med letoma 1939 in 1945 med Ukrajinci in drugimi narodi, ki so živeli na ozemlju Ukrajine, kot so krimski Tatari in Judje. V tem obdobju je umrlo več kot osem milijonov ljudi. Tako kot drugi evropski narodi, tudi Slovenci, se zavedamo strašnih posledic vojne.
Ni vas treba spominjati, da je drugo svetovno vojno omogočila zahrbtna zarota nečloveških totalitarnih režimov – nacističnega in sovjetskega. Ruska federacija se ima zdaj za dedinjo slednjega in si želi prilastiti zmago nad nacizmom, pri čemer manipulira z lastnimi državljani in celotno mednarodno skupnostjo.
V Ruski federaciji se je praznovanje zmage nad nacizmom postopoma spremenilo najprej v kult, nato pa degradiralo v unikatni in grdi pojav "pobjedobesija" (poveličevanje zmage), katerega namen je širjenje vojne, vzvišenost nad drugimi narodi, prilastitev statusa "glavne zmagovalke", upravičevanje agresivne ideološke mobilizacije državljanov ter spodbujanje neodgovornega in neutemeljenega revanšizma.
Velja še posebej poudariti, da ko se pretirane človeške ambicije, ki temeljijo na kultu posameznika in aroganci, povzdignejo na raven državne politike, odkrite laži in propaganda, zvijačnost in želja po bogatenju na račun soseda na koncu privedejo do izbruha vsake vojne.
Zato Ukrajina že od revolucije dostojanstva dosledno izvaja evropski pristop k obeleževanju druge svetovne vojne. Prav tako svari druge države pred posledicami podpiranja, širjenja ali odobravanja ruskih pripovedi o 9. maju, saj Kremelj rusko udeležbo pri zmagi nad nacizmom uporablja kot moralno opravičilo za svojo sedanjo agresivno politiko.
Poudarjam, da si nobena država ne more pripisati izključne vloge pri zmagi nad nacizmom. Zmaga je skupni rezultat izjemnih prizadevanj več deset držav in več sto narodov. Prav tako menim, da je povsem nesprejemljivo, da se za moralno avtoriteto zmagovalca poskuša skriti agresivna politika, ki je dosegla vrhunec z rusko zločinsko masovno invazijo na Ukrajino 24. februarja 2022.
Žal Ukrajina letos že drugič obeležuje dan spomina in sprave v času ruske vojne proti Ukrajini, ki jo politologi in vojaški strokovnjaki upravičeno imenujejo največja vojna v Evropi po drugi svetovni vojni. Številne vojne grozote, ki smo jih prej povezovali z zadnjim svetovnim konfliktom, so v Ukrajini postale resničnost zaradi vojnih zločinov, ki sta jih storila ruska vojska in rusko vodstvo.
To izjemno brutalno vojno spremljajo grozljivo bombardiranje ukrajinskih mest, uničevanje bolnišnic, šol in vrtcev, množični umori civilistov, posiljevanje žensk in otrok, mučenje ujetih ukrajinskih vojakov ter namerno uničevanje ukrajinske kulturne dediščine. Ta grozljiva dejanja ruske vojske lahko opišemo le z eno besedo – genocid nad ukrajinskim narodom.
Mislim, da je težko zanikati dejstvo, da se je druga svetovna vojna šele uradno končala z diplomacijo, zmaga nad nacistično Nemčijo pa je bila omogočena izključno zaradi požrtvovalnosti in poguma vojakov ter razpoložljivosti sodobnega orožja.
Danes, ko je Rusija tako kot Hitlerjeva Nemčija brez vojne napovedi napadla Ukrajino in izvaja odvratno, nečastno in nezakonito agresijo, ki jo je obsodila mednarodna skupnost, imamo ne le pravico do vsedržavnega oboroženega odpora, temveč potrebujemo tudi močno in odločno podporo celotnega civiliziranega sveta.
Ukrajinci z orožjem v rokah branijo Evropo in nam dajejo priložnost, da ustvarimo nov, pravičnejši svetovni varnostni sistem, zgradimo bolj prilagodljiv in posodobljen svetovni red, trajen in predvsem pravičen mir. Toda pogoj za to je zmaga nad Rusijo, ponovna vzpostavitev ozemeljske celovitosti Ukrajine in preprečitev prihodnje ruske agresije proti komurkoli na svetu.
Menim, da ni pretirano reči, da v Ukrajini ne gre le za ozemlje, kot se nekateri pragmatični privrženci "realpolitike" na Zahodu še naprej pretvarjajo, da bi se izognili odločnemu ukrepanju, temveč za zgodovinsko pot svetovnih demokracij.
Prepričan sem, da sedanji čas in trenutni izzivi zahtevajo odločne in samozavestne politične voditelje, ki znajo razmišljati strateško, znajo ločiti dobro od zla in delijo skupne evropske vrednote, kot sta svoboda in demokracija.
Iskreno sem hvaležen vsem našim mednarodnim partnerjem, ki so brez dvoma podprli Ukrajino v našem boju. Med njimi je Republika Slovenija upravičeno na enem od najpomembnejših mest.
Globoko sem hvaležen slovenski vladi in celemu slovenskemu narodu, da sta se odločila za svetlo plat zgodovine ter pravočasno in brez oklevanja ponudila roko pomoči Ukrajini. Prepričan sem, da bo vaš prispevek k naši skupni prihodnji zmagi nad sodobnim in absolutnim zlom zapisan na straneh zgodovinskih knjig in da vašim vojakom ne bo treba vzeti v roke orožja, da bi branili svojo deželo pred drznim in zahrbtnim agresorjem.
Vse nas pozivam, da se spomnimo strašnih žrtev in trpljenja, ki so jih naši narodi pretrpeli zgolj zato, da bi zagotovili, da se svet nikoli več ne bo pogreznil v temo.
