BRICS – nova svetovna ureditev?

"Ustanovitveni mit o rastočih ekonomijah je izzvenel," je za Deutsche Welle dejal Günther Maihold, namestnik direktorja nemškega inštituta za mednarodne in varnostne zadeve. "Države BRICS sedaj doživljajo svoj geopolitični trenutek."

Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika se poskušajo uveljaviti kot predstavniki t. i. globalnega juga in alternativa ekskluzivnemu klubu G7. Ta neformalni forum je bil ustanovljen leta 1975, tvorijo pa ga ZDA, Nemčija, Francija, Velika Britanija, Italija, Japonska ter Kanada. Vrhov foruma se udeležujejo tudi predstavniki Evropske unije. 

Akronim BRIC, ko se forumu še ni pridružila Južna Afrika, je leta 2001 skoval Jim O'Neill, glavni ekonomist multinacionalne investicijske banke Goldman Sachs. Štiri države članice so imele takrat stalno visoko gospodarsko rast, zato je bila oznaka BRIC sinonim za gospodarski optimizem. Že takrat ni manjkalo kritikov. Ti so opozarjali, da so si države med seboj preveč različne, da bi jih lahko tako združevali, in da gre v resnici le za marketinško potezo Goldman Sachsa.

Toda tisto, kar se je morda začelo kot marketinška poteza za spodbujanje vlagateljev, je preraslo v platformo za medvladno sodelovanje, podobno G7, piše DW. Leta 2009 so se štiri države sestale na svojem prvem vrhu v ruskem Jekaterinburgu. Leta 2010 je bila v skupino povabljena Južna Afrika, ki je akronimu BRIC dodala črko "S".

Konkurenca Svetovni banki

Leta 2014 so s 46-milijardnim vložkom države BRICS ustanovile Novo razvojno banko, alternativo Svetovni banki in Mednarodnemu monetarnemu skladu (IMF). Poleg tega so vzpostavili likvidnostni mehanizem, ki mu pravijo Dogovor o pogojni rezervi za podporo članom, ki imajo težave s plačili (Contingent Reserve Arrangement to support members struggling with payments).

Bricsove institucije in finančni mehanizmi niso bili privlačni samo za države ustanoviteljice, ampak predvsem za druge države v razvoju, ki so imele boleče izkušnje z IMF-ovimi programi prestrukturiranja in varčevalnimi ukrepi. Prav zato je interes za članstvo v BRICS vse večji. Banka BRICS pa je že sporočila, da je odprta za nove člane. Leta 2021 so delnice prevzeli Egipt, Združeni arabski emirati, Urugvaj in Bangladeš. Naložbe omenjenih držav so bile sicer precej nižje od naložb ustanovnih članov banke. 

Širitev

Južnoafriška zunanja ministrica Naledi Pandor je dejala, da je zanimanje za skupino BRICS "ogromno". V začetku marca je sporočila, da se za članstvo zanima 12 držav. Ena od teh je Savdska Arabija, ki se po diplomatski "pomiritvi" z Iranom pod pokroviteljstvom Kitajske vse bolj odmika od dolgoletnega zavezništva z ZDA. Riad in Peking v zadnjem času podpisujeta večmilijardne dogovore, med njimi je tudi naložba Arabca v kitajske rafinerije. Znano je še, da so interes za članstvo v BRICS izrazili tudi Združeni arabski emirati, Argentina, Egipt, Alžirija, Mehika, Nigerija in Iran. 

Pandorjeva je sicer povedala, da morajo najprej "oblikovati kriterije za posojila," nato pa se bodo odločali glede novih članic. Prav to naj bi bila ena od osrednjih tem avgustovskega vrha v Južni Afriki. 

Najnovejša gospodarska gibanja v državah članicah BRICS nimajo veliko skupnega s prvotnimi napovedmi ob ustanovitvi skupine, izpostavlja DW. Od petih članic je le Kitajska od takrat dosegla trajno in obsežno rast. Njen BDP se je med letoma 2010 in 2021 potrojil s 6 bilijonov evrov na 18. Na drugi strani pa so gospodarstva Brazilije, Južne Afrike in Rusije stagnirala. Okrepil se je sicer indijski BDP, ki je zrasel z 1,7 bilijona evrov na 3,1.

Brez sankcij proti Rusiji

Od začetka vojne v Ukrajini so se države BRICS še bolj oddaljile od Zahoda. Nobena od ostalih štirih držav članic ni sprejela sankcij proti Rusiji. Nasprotno, sodelovanje z Rusijo so še okrepile. Blagovna izmenjava med Rusijo in Indijo ter Rusijo in Kitajsko je na zgodovinsko rekordnem nivoju. Brazilija pa se je še bolj naslonila na Rusijo pri uvozu gnojil. 

"Zdi se, da je vojna v Ukrajini začrtala močno ločnico med Rusijo, ki jo podpira vzhod, in Zahodom," je za Economics Observatory dejal politolog Univerze v Sheffieldu Matthew Bishop. "Posledično evropske in ameriške politične kroge skrbi, da bi se BRICS prelevil iz gospodarskega kluba vzhajajočih sil, ki prispevajo h gospodarski rasti in razvoju, v politično organizacijo, ki jo opredeljuje avtoritarni nacionalizem."