Tujina

V Bejrutu se nadaljuje iskanje preživelih. Macron pozval k pomoči za obnovo in reformam

Bejrut, 06. 08. 2020 07.14 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 9 min
Avtor
Urša Vrečar, Tina Švajger, STA
Komentarji
184

V libanonski prestolnici se po tragediji, ki je opustošila mesto, nadaljuje iskanje morebitnih preživelih pod ruševinami. Številni prostovoljci na ulicah Bejruta pomagajo pri obnovi, čistijo in pospravljajo stavbe, pometajo razbitine stekel. Predvsem pa se v mestu krepi jeza do političnih elit in odgovornih, ki so leta in leta ignorirali opozorila, da se le 100 metrov od stanovanjskih sosesk nahaja tovor, ki bi lahko "v zrak pognal celotni Bejrut". Tega je medtem obiskal francoski predsednik Macron, ki je pozval k mednarodni pomoči za obnovo Libanona, pa tudi k političnim spremembam in reformam.

Več videovsebin
  • Iz 24UR: Upanje po tragediji
    02:24
    Iz 24UR: Upanje po tragediji
  • Iz 24UR: V Bejrutu narašča jeza
    02:36
    Iz 24UR: V Bejrutu narašča jeza
  • Iz SVETA: Prva mednarodna pomoč že prihaja
    03:50
    Iz SVETA: Prva mednarodna pomoč že prihaja
Več deset ljudi še vedno pogrešajo, a kot je danes ocenil predstavnik francoske civilne zaščite, ki sodeluje pri iskanju pogrešanih v pristanišču, obstaja precejšnje upanje, da bi še lahko našli preživele.

Medtem ko se reševalci prebijajo skozi ruševine, drugi s čolni pregledujejo tudi vode pristanišča v iskanju posmrtnih ostankov žrtev torkove tragedije. Še vedno pogrešajo več deset ljudi. Nadzor nad območjem eksplozije je prvi dan 14-dnevnih izrednih razmer prevzela vojska.

Po zadnjih podatkih je eksplozija ubila 137 ljudi, ranjenih je še okoli 5000, kažejo podatki Rdečega križa. Oblasti opozarjajo, da bo število smrtnih žrtev še naraslo. Domovi približno 300.000 ljudi so poškodovani, številni popolnoma uničeni, ocenjuje guverner Bejruta Marvan Aboud. "Bejrut potrebuje hrano, Bejrut potrebuje oblačila, materiale za obnovo hiš. Bejrut potrebuje prostor za begunce, za svoje ljudi," je dejal

Prostovoljci čistijo ulice Bejruta.
Prostovoljci čistijo ulice Bejruta. FOTO: AP

Večji del libanonske prestolnice ni primeren za bivanje, ulice so prekrite s steklom, razbitinami in prahom. Prebivalci pregledujejo svoje domove oziroma kar je od njih ostalo. V mestu je v teku 'spontana čistilna akcija', številni prostovoljci pomagajo vojski, pometajo steklo, z ulic odnašajo ruševine in razbitine, čistijo bolnišnice.

Zdravstveni minister Hamad Hasan opozarja, da je zdravstveni sistem na robu kolapsa, bolnišnice so polne ranjencev, za katere je zmanjkalo postelj, primanjkuje medicinske opreme in zdravil. Parkirišče v okrožju Gemajze je spremenjeno v triažni center.

O obsežnosti uničenja pričajo tudi satelitski posnetki:

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Tragedija iz malomarnosti?

Med prebivalci pa se krepi jeza, saj vse več informacij kaže na to, da je za eno najhujših tragedij, ki je prizadela Bejrut, kriva predvsem malomarnost. Eksplozijo je povzročilo 2750 ton amonijevega nitrata, ki so ga v neprimernih pogojih več let skladiščili v pristanišču – in to kljub številnim opozorilom.

Rhosus, ladja ruskega poslovneža Igorja Grečuškinova, je leta 2014 priplula v bejrutsko pristanišče. Bila je na poti iz Gruzije v Mozambik, sam Grečuškinov pa jo je zaradi nevarnega tovora imenoval "plavajoča bomba", piše Guardian. Pristojne oblasti so mu preprečevale izplutje iz pristanišča, domnevno zaradi plačila pristojbin, nakar je poslovnež razglasil bankrot ter ladjo s tovorom ter posadko vred pustil kar tam. Sledilo je več pravnih bitk. Na tone amonijevega nitrata so oblasti zasegle ter prenesle v skladišče, kjer je ostal vsa ta leta, le 100 metrov stran od stanovanjskih sosesk.

Vodja carinskega urada Badri Daher je za lokalne medije dejal, da je v šestih letih vsaj šestkrat opozoril pristojne, da je amonijev nitrat nevaren ter da ga je treba ali prodati ali prestaviti, da bi zagotovili varnost pristanišča. Pred zgolj šestimi meseci pa so uradniki, ki so pregledovali skladišča, opozorili, da bi lahko nevarni tovor "v zrak pognal celotni Bejrut", če se ga ne bo premaknilo.

Kaj je bila tista iskrica, ki je na koncu v zrak pognala tone amonijevega nitrata, uradno še ni znano. Je pa, domnevno zaradi varjenja, pred eksplozijo zagorelo v skladišču številka 9, kamor so bili napoteni gasilci. Številne od njih še vedno pogrešajo. Požar naj bi se nato razširil na skladišče številka 12, kjer so hranili nitrat, anonimne vladne vire navaja Reuters. Tudi posnetki prikazujejo večji požar in dim, ki se vali iz pristanišča, čemur je sledila ogromna eksplozija z oranžnim gobastim oblakom ter močnim udarnim valom.

Država v primežu najhujše gospodarske krize po državljanski vojni. Nato je še eksplodiralo

"Kar se je zgodilo v torek, je posledica nesposobnosti. Na koliko katastrof še čakamo? Zmanjkalo nam je elektrike, voda je strupena, hrana sumljiva, orožje je vsepovsod. Pokradli so naš denar, ugrabili prihodnost naših otrok," se glasi zapis Stéphane Bazan, ki se je razširil po družbenih omrežjih. 

Libanon sicer trenutno preživlja veliko gospodarsko krizo, na političnem prizorišču pa vlada velika razdeljenost. Politična elita se poleg tega od lanske jeseni sooča s protestniki, ki zahtevajo njen odhod, češ da so njeni predstavniki nesposobni in skorumpirani, ter reforme. Jeza javnosti se je spričo zadnje tragedije le še okrepila. Eksplozijo je namreč povzročila ogromna količina nepravilno shranjenega amonijevega nitrata, kar je za številne Libanonce dokaz 'gnilobe' njihovega sistema.

Da se je številna opozorila ignoriralo, da bi se tragedijo lahko preprečilo oziroma predvidelo, je prvotni šok prebivalcev Bejruta spremenilo v jezo. Za danes popoldan so po poročanju Guardiana napovedali proteste.

Libanon se je v zadnjih mesecih znašel v primežu hude gospodarske in finančne krize - najhujše od konca državljanske vojne, kar je posledica neizpeljanih, a močno potrebnih reform ter dolgoletne korupcije političnih elit, ki so zelo razdeljene. Prebivalstvo se je že pred eksplozijo soočalo z električnimi mrki, ki so trajali po več ur na dan, brezposelnostjo, revščino. Libanon večji del hrane uvaža, a v eksploziji je bilo uničenih kar 85 odstotkov državnih zalog žita. Gospodarski minister Raoul Nehme je danes za Sky News priznal, da se bo morala država pri obnovi zanašati na tujo pomoč. "Zmogljivosti države so zelo omejene, prav tako zmogljivosti centralne banke. Ne plavamo v dolarjih."

Vpleteni uradniki v hišni pripor, pridržali 16 uslužbencev pristanišča

So pa v povezavi s silovito torkovo eksplozijo pridržali 16 uslužbencev pristanišča, je danes sporočil vojaški tožilec.

Zaradi eksplozij so zaslišali več kot 18 uslužbencev pristanišča, od katerih so jih pridržali 16, medtem ko se preiskava nadaljuje, je sporočil vojaški tožilec Fadi Akiki. Sporočil je še, da so med pridržanimi uslužbenci pristanišča in carine, kot tudi vdrževalni delavci in njihovi menedžerji.

Vsi uradniki, ki so bili vpleteni v skladiščenje nevarne snovi morajo do konca preiskave v hišni pripor. Posebni preiskovalni odbor, ki ga je danes ustanovila vlada, naj bi preiskavo zaključil v petih dneh. Koliko ljudi je že oziroma še bo v hišnem priporu, pa ni znano.

Neimenovani uradni viri so pred tem potrdili, da so zamrznili premoženje sedmim predstavnikom pristanišča in carine, tudi Badriju Daherju, generalnemu direktorju libanonske carine.

Oblasti so uvedle preiskavo, potem ko naj bi uničujoče eksplozije domnevno povzročilo nepravilno skladiščenje 2750 ton amonijevega nitrata v pristanišču.

Libanonski zunanji minister Charbel Wehbe je danes dejal, da je vlada ustanovila poseben "preiskovalni odbor", ki mora v štirih dneh ugotoviti odgovornost za smrtonosno eksplozijo in dodal, da bo sledila sodna odločitev.

Amnesty International zahteva neodvisno preiskavo

Organizaciji Amnesty International in Human Rights Watch medtem pozivata k neodvisni preiskavi dogodkov, saj imajo "resne pomisleke glede sposobnosti libanonskega sodstva, da izvede verodostojno in transparentno preiskavo".  Politiki pa so medtem že začeli s prstom kazati drug na drugega.

Območje eksplozije stražijo vojaki.
Območje eksplozije stražijo vojaki. FOTO: AP

Francoski predsednik v Bejrutu pozval k obnovi in političnim spremembam

"V prihodnjih dneh bomo na francoski ravni, na evropski ravni pomagali organizirati dodatno pomoč," je dejal Macron ob prihodu na letališče v Bejrutu, kjer ga je sprejel libanonski predsednik Aoun. Kot je dodal, želi pri tem organizirati tako evropsko kot mednarodno sodelovanje. Libanonske voditelje pa je pozval k temeljitim spremembam in reformam.

Medtem pa je Bejrut danes obiskal francoski predsednik Emmanuel Macron, na letališču ga je pričakal libanonski predsednik Michel Aoun, nato pa se je srečal tudi s premierjem. Obiskal je tudi pristanišče, kjer je eksplodiralo.

Pričakovano je pozval k mednarodni pomoči za obnovo Libanona - pa tudi k političnim spremembam in reformam, ki se jih libanonska politika že dolgo otepa. A prav od tega bi lahko bile na koncu odvisne milijarde pomoči za premagovanje gospodarske krize. "Predsednik želi pokazati, da je Francija prisotna, da verjame v Libanon. Obisk je priložnost, da se postavijo temelji dogovora za obnovo Libanona, ki bo zavezujoče za vse, ki bo preprečeval konflikte, ponudil takojšnjo pomoč," so sporočili iz predsedniške palače. 

Predlagal naj bi jim tudi nov politični pakt in spremembo sistema. "Danes je prednostna naloga pomoč, brezpogojna podpora prebivalcem. A obstaja tudi zahteva, ki jo Francija naslavlja že več mesecev, let - nujne reforme v določenih sektorjih," je dodal in med drugim omenil področje oskrbe z električno energijo. "Če te reforme ne bodo izvedene, se bo Libanon še naprej pogrezal," je dejal glede države sredi gospodarske in politične krize, ki nujno potrebuje mednarodno finančno pomoč. Nakazal je, da si z odgovornimi želi iskrenega dialoga. "Saj vemo, da je poleg eksplozije kriza tukaj velika in terja zgodovinsko odgovornost trenutnih voditeljev," je dejal.

Macron za mednarodno preiskavo eksplozije

Francoski predsednik je ob koncu današnjega obiska v Libanonu pozval še k mednarodni preiskavi eksplozije. Napovedal je tudi pripravo mednarodne konference za pomoč tej državi.

"Potrebna je mednarodna, odprta in transparentna preiskava, da stvari ne bi ostale skrite in da ne bi bilo dvomov," je ob koncu obiska v libanonski prestolnici povedal Macron.

Mednarodna preiskava je po njegovih besedah "vprašanje zaupanja". "Zato sem libanonske oblasti pozval, naj odgovorijo na to močno in legitimno zahtevo," je še povedal.

Ob tem je napovedal, da bodo v prihodnjih dneh pripravili mednarodno konferenco v podporo Bejrutu in libanonskemu ljudstvu, da bi mobilizirali "mednarodno financiranje s strani Evropejcev, Američanov, vseh držav v regiji in širše, da bi zagotovili zdravila in hrano".

Macron se je zavzel, da bi pomoč koordinirali Združeni narodi in Svetovna banka. Tako bi zagotovili, da bi pomoč prišla neposredno do ljudi in organizacij, ki delujejo na terenu, je dejal.

Od libanonskih voditeljev pa je še enkrat zahteval temeljito spremembo, da bi izšli iz politične in gospodarske slepe ulice. "Zdaj je čas odgovornosti za Libanon in njegove voditelje," je poudaril francoski predsednik.

Po njegovih besedah mora ta država izvesti ključne reforme na področjih elektrike in bančništva v mednarodnem okviru. Brez reform in ukrepanja proti korupciji bi lahko Libanonu v nekaj mesecih začelo zmanjkovati goriva in hrane, je posvaril. "To bo napaka tistih, ki nočejo ukrepati danes," je poudaril.

Pogovore z libanonskim predsednikom Aounom, premierjem Diabom in drugimi libanonskimi voditelji je označil za iskrene in neposredne. Napovedal je, da bo Libanon znova obiska 1. septembra, da bi skupaj pregledali napredek.

EU pripravljena Libanonu pomagati s prek 30 milijoni evrov

Macronov obisk prizorišča eksplozije so ponekod spremljale jezne množice, ki so vzklikale gesla, kot so "teroristično vodstvo", "revolucija" in "ljudje hočejo konec režima". Kot je zagotovil Macron, bo odgovornim predlagal "nov politični pakt". "Tu sem, da sprožim novo politično pobudo," je dejal in dodal, da bo odgovorne pozval k spremembam sistema, končanju delitev Libanona in boju proti korupciji.

Evropska unija je Libanonu po strahoviti škodi pripravljena pomagati z več kot 33 milijoni evrov, pa je danes po pogovoru z libanonskim premierjem Hasanom Diabom sporočila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Sredstva bi denimo namenili za medicinsko opremo in zaščito kritične infrastrukture.

EU je Libanonu že priskočila na pomoč in v Bejrut napotila več kot 100 za iskanje in reševanje izurjenih gasilcev z vozili, psi in nujno medicinsko opremo. Ponudila je tudi dodatne ekipe, zlasti za zaznavanje kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih snovi. Na razpolago je dala tudi vojaško ladjo z zmožnostjo helikopterskega reševanja ter medicinsko in zaščitno opremo ter uporabo svojega satelitskega sistema Copernicus za pomoč pri oceni razsežnosti škode.

Poleg tega je Evropska komisija pripravljena sprostiti dodatnih 33 milijonov evrov za nujno pomoč, medicinsko podporo in opremo pa tudi zaščito kritične infrastrukture. Glede na oceno nadaljnjih humanitarnih potreb bo komisija razmislila o dodatni podpori, so danes sporočili iz Bruslja.

Von der Leynova in Diab sta sicer danes razpravljala tudi o dolgoročnejši podpori, ki jo lahko EU nudi državi pri procesu obnove.

Predsednica Evropska komisije je izpostavila možnost mobilizacije strokovnjakov in opreme v pomoč pri ocenjevanju škode in obravnavi nevarnih snovi, kot so azbest in druge kemikalije.

Komisija je po njenih besedah v teh za Libanon težavnih časih pripravljena razmisliti tudi načinih za okrepitev trgovinskih odnosov, zlasti v obliki preferencialne trgovine in carinskih olajšav.

Ob obljubah pomoči je sicer francoski predsednik, ki se je danes srečal z glavnimi političnimi voditelji v državi, te že ob prihodu pozval, naj brez odlašanja izvedejo reforme, ki jih zahteva mednarodna skupnost.

Von der Leynova je ponudila tudi podporo pri izvedbi ocene potreb obnove mesta in okrevanja države, pa tudi podporo pri pogovorih z mednarodnimi finančnimi institucijami, ki bi lahko prinesli dodatno ekonomsko podporo.

EU po njenih besedah kot zelo pomembno dojema enotnost in stabilnost Libanona, ki sta danes tako mednarodno kot regionalno toliko bolj pomembni. Ta tragičen trenutek bi moral biti "priložnost za združitev vse političnih sil okrog narodnega prizadevanja za odgovor na številne izzive, s katerimi se sooča država".

Libanon namreč trenutno preživlja največjo gospodarsko krizo od državljanske vojne med letoma 1975 in 1990, na političnem prizorišču pa vlada velika razdeljenost.

V državi so poleg tega od lanskega 17. oktobra potekali protivladni protesti, zaradi katerih je odstopil takratni premier Saad Hariri. Proteste z zahtevami po odhodu vladajoče elite, ki je po njihovem mnenju nesposobna in skorumpirana, obsežnih reformah in tehnokratski vladi neodvisnih strokovnjakov so ustavile epidemija in omejitve oblasti.

Von der Leynova je v skupnem pismu s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom danes pozvala države članice k okrepitvi podpore Libanonu tako glede njegovih takojšnjih potreb, kot tudi glede dolgoročne obnove države. Izrazila sta pripravljenost EU, da v Bruslju usklajujejo to pomoč preko koordinacijskega meahnizma, so sporočili iz Bruslja.

Na katastrofo v Bejrutu se je odzvala tudi Slovenska Karitas, ki preko sestrske organizacije Caritas Libanon poziva k pomoči prebivalcem Bejruta; najprej pri humanitarni pomoči pri oskrbi s hrano in urejanju začasnih bivališč, kasneje tudi pri obnovi domov prebivalcev Bejruta, ki so ostali brez vsega.

 

Svoje prispevke lahko nakažete na:
Slovenska Karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana

TRR: SI56 0214 0001 5556 761

Namen: Pomoč Libanon

Koda namena: CHAR

BIC banke: LJBASI2X

Sklic: 00 880

 

Za pomoč prizadetim ob eksploziji v Bejrutu je mogoče darovati pet evrov tudi s SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (184)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Drugorazredni
06. 08. 2020 21.55
+2
Varil je Izraelec
mackon08
06. 08. 2020 21.05
+8
Leta so ignorirali opozorila da je velika nevarnost eksplozije. Ne dam niti centa.
Drugorazredni
06. 08. 2020 21.58
+2
TheEarthIsFlat
06. 08. 2020 18.38
-8
Edino krščanstvo omogoča svobodo in napredek ljudem, očitno so bili kristjani tam potlačeni
upornik19
06. 08. 2020 17.41
-5
taki ognjemet potrebujemo v ljubljani zoran zrihtej za novo leto!
Uporabnik1940659
06. 08. 2020 16.43
+13
Kopiram in delim TRR Karitasa za pomoč, tudi sama bom donirala, kolikor bom zmogla, ob majhni pokojnini.... Pridružite se, bodimo pozitivni!!🌺🌺🧡🧡🧡
Titanium
06. 08. 2020 18.51
+5
RamzesII
06. 08. 2020 16.33
+9
Dogodka pa ne sme izrabiti za politične interese in reforme.
RamzesII
07. 08. 2020 08.34
Politične spremembe in reforme, isti šmorn.
Jimi1
06. 08. 2020 16.32
+13
Naravnost ,,genijalno,,je bilo to skladiščenje brizantnega eksploziva zdraven skladišča pirotehnike... Detonacija le te,je bila detonator za to ,,gnojilo,, v vrečah... Koliko ga je bilo v letih pred eksplozijo ukradenega se bo pa še občasno slišalo na BV... Bili so kupi tega,vsem na razpolago...
pomlad 2020
06. 08. 2020 16.32
-5
V Libanonu ruši in uničuje amonijev nitrat, v Sloveniji ima moč amonijevega nitrata Princ teme. Uničil je že enak odstotek države in prebivalcev, kot v Bejrutu eksplozija.
mrtvi_macak
06. 08. 2020 15.30
-10
lohk doniramo svinjino, če so lačni.
Neutrino
06. 08. 2020 16.01
+13
Saj nisi nobenega prizadel s tem, si samo vsem pokazal da si jamski človek. Poglej malo na internet kje je Libanon in njegovo zgodovino. Pa potem poglej po svojem stanovanju in pomisli kje si in predvsem kdo si.
Neutrino
06. 08. 2020 16.09
+15
Da ti olajšam, 41 procentov je Kristjanov, 54 procentov Muslimanov in živijo v stoletja trajajočem sožitju. Bejrut je eno najlepših mest na zahodnem bregu in mu ne pravijo zastonj Pariz srednjega vzhoda.
xxdrgregoryhouse
06. 08. 2020 16.26
+7
Titanium
06. 08. 2020 18.52
+11
Sramoten, ogaben, ignoranten komentar. Na bruhanje mi gre.
Fery Zaka
06. 08. 2020 15.10
+2
Ajde, natisnite še tisoč milijard evrov za Bejrut. Zadnje čase to pa res ni problem. Kompjuter je še gorak, več kot sekundo ali dve, vam ne bo smelo vzeti.
NPCL
06. 08. 2020 14.53
+6
fajohnova , musec , kurduš, marjan smeško, krociprova so se že odrekli julijski plači
kaoslovenac
06. 08. 2020 15.42
+1
Hahahaha levak za ibstoj in denar pokloje še lastn narod....
Sinisi
06. 08. 2020 14.51
+29
Tole leto 2020 je pa res cisto mimo
Wahl
06. 08. 2020 14.49
+12
medus
06. 08. 2020 14.48
+9
Migranti naj grejo v Izrael
Uporabnik1817555
06. 08. 2020 14.32
+9
Ko je kdo v slo potreben pomoči ni nič ko pa je v tujini pa vse dat, nič ne dam če ni za Domžale ni niti za berjut, lopovi
rile15
06. 08. 2020 14.25
+10
Ns karitas bo kj dal ja,se za domace komi poskrbi.. doniras 5 dajo pa 1 pa se to komi.. cist dost je na svetu hrane in materiala ki ga potrebujejo,samo kaj cmo ce so pa vmes vojni dobickarji ...
NPCL
06. 08. 2020 14.08
-5
Makaron mi vam z veseljem podarimo petkove parlament kolesarje, na koncu jih lahko tudi obdržite
Uporabnik1940659
06. 08. 2020 16.45
+3
Mi pa vam vardo in kolesarje, da boste lahko "družno urlali" in s tem pokazali nek "nivo"..............🐑🐑🐑🐑🐑💩
plejadanka
06. 08. 2020 13.45
+1
Ammm... kako globoko pa je povezan s tako imenovano trgovino z belim blagom in otroki. Seveda sočustvujem z nedolžnimi žrtvami.
Razumen osebek
06. 08. 2020 13.11
+50
Ko je v domzalah odnasalo in razbijal strehe itd se borut tud oglasil ni in ponudil pomoc sodrzavljanom.Ko gre pa za tuje ljudi je pa ta prvi ki se oglasa da bomo nudili pomoc.Najslabsi predsednik v zgodovini slovenije
medus
06. 08. 2020 12.39
+3
Uf bo novih migrantov
Titanium
06. 08. 2020 18.56
+1
Ignorant. Zagaman ignorant. Si sploh še bil kje v življenju zunaj svoje vasi?