Zvezde Kitajcem kmalu bližje

Modul brez posadke, ki tehta 8,5 tone, so iz puščave Gobi z nosilno raketo izstrelili ob 15.16 po srednjeevropskem času. Izstrelitvi je prisostvoval tudi kitajski premier Ven Jiabao, dogodek pa je prenašala tudi kitajska nacionalna televizija. V vesolju naj bi opravil več preizkusov operacij, med drugim naj bi se nanj še pred koncem leta pripojilo vesoljsko plovilo šendžov 8 brez posadke.

Cilindrični modul tjangong-1 meri v dolžino 10,5 metra, v orbito pa ga bodo utirili brez posadke. Kitajski astronavti ali 'juhangjuani' bodo prvi obisk modula opravili predvidoma prihodnje leto. S tokratnim pričakovanim uspehom nameravajo Kitajci postaviti vse tehnološke temelje za izgradnjo vesoljske postaje, ki jo nameravajo izgraditi do konca tega desetletja.

Vesoljski laboratorij so v vesolje izstrelili iz puščave Gobi z najnovejšo različico rakete long march 2F. Raketa bo modul tjangong utirila v orbito le 300 do 400 kilometrov nad zemeljskim površjem. Modul bo okoli Zemlje krožil samostojno, njegov let pa bodo nadzirali s tal. V prihodnjih tednih nameravajo Kitajci izstreliti še eno plovilo brez posadke, modul šendžov 8, nakar bodo poskusili oba modula medsebojno povezati.

Kitajci načrtujejo izgradnjo lastne vesoljske postaje

Prav možnost stika in priključitve posameznih delov je ključna za izgradnjo večje strukture načrtovane vesoljske postaje, ki jo nameravajo v okviru kitajskega vesoljskega programa uresničiti v prihodnjih letih oziroma najpozneje do leta 2020. Kot napovedujejo poznavalci, so Kitajski znanstveniki za uresničitev načrtov uporabili rusko tehnologijo oziroma njeno bližnjo izpeljanko.

Če bo naslednja etapa prve priključitve uspešna, nameravajo v vesolje poslati dve človeški misiji, odpravi šendžov 9 in 10, ki jih načrtujejo za leto 2012. 'Juhangjuani' – v vesolje nameravajo poslati odprave s po dvema ali tremi – bodo potem na krovu vesoljske postaje živeli in delali dva tedna.

Tjangong ali v prevodu "nebeška palača“ predstavlja drugega od treh korakov strategije Pekinga za osvajanje vesolja. Prvi korak strategije je bil razvoj in izgradnja kapsule šendžov in izpopolnitev vseh sistemov za ohranjanje življenja astronavtov. Od leta 2003 do danes so Kitajci v vesolje poslali šest astronavtov, kapsula šendžov pa je nujna za opravljanje vesoljskih sprehodov, priključitev nadaljnjih modulov in ne nazadnje za izgradnjo vesoljske postaje.

Kitajska vesoljska postaja bo s 60 tonami skoraj sedemkrat lažja od mednarodne vesoljske postaje, ki so jo skupaj financirale ZDA, Rusija, Evropa, Kanada in Japonska. Postajo bodo oskrbovali z robotsko vodenimi tovornimi ladjami, kot to na mednarodni vesoljski postaji ISS že počnejo pri dobavi goriva, hrane, vode, zraka in rezervnih delov.

V preteklosti so potekali tudi pogovori, po katerih bi k projektu ISS pristopila tudi Kitajska, že samo dejstvo, da so privzeli določene ruske inženirske standarde, pa je prispevalo k temu, da so lahko do konca razvili modul šendžov. Dejstvu, da bi novi partnerji efektivno zmanjšali stroške vodenja vesoljske postaje, je zagovarjala Evropa, vendar je uresničitev teh načrtov zaradi političnih razlik med Kitajsko in ZDA malo verjeten.

Animacija današnje odprave modula tjangong-1:

"To so odločitve, po katerih se morajo z izvedbo sprememb strinjati vsi partnerji v projektu ISS. Vsi se morajo s sklepi strinjati,“ je povedal Karl Berquist z Evropske vesoljske agencije (ESA). Vsemu navkljub se Kitajci ambicijam za osvajanje vesolja niso odrekli in je razvoj njihove lastne vesoljske postaje odgovor na nastalo situacijo.

"Mislim, da se poskušajo Kitajci tako potrditi kot enakovreden partner pri osvajanju vesolja,“ pravi direktor astronavtskih odprav pri Evropski vesoljski agenciji Thomas Reiter. "Prav sedaj pa potekajo dogovori za okrepitev sodelovanja. Nedvomno si gremo v tej smeri nasproti,“ še dodaja. Korak naprej je bilo že skupno urjenje kitajskih astronavtov v evropskem centru za usposabljanje.

Evropska vesoljska agencija je sodelovala pri misiji Dvojna zvezda (Double Star) in Kitajcem pomagala pri tolmačenju satelitskih zapisov.

Kitajci kmalu tudi na Luni?

Nasa je v začetku meseca razgrnila načrte za izgradnjo rakete, ki bo astronavte ponesla do Meseca in Marsa. Ameriški predsednik Barack Obama je naznanil, da bodo v vesolje na pot do asteroidov poslali človeško odpravo že leta 2025, na Mars pa do leta 2030. Proti Mesecu pa pogledujejo tudi Kitajci.

Kitajska je proti Mesecu lani izstrelila že drugi orbiter, leta 2008 pa se je v anale vpisala kot komaj tretja država, katere astronavti so se sprehodili po vesolju. Kitajci načrtujejo pristanek plovila brez človeške posadke na mesečevem površju že prihodnje leto, vzorce Luninih kamnin in prahu pa naj bi pridobili do leta 2017. V znanstvenih krogih se vse pogosteje namiguje, da bo do leta 2020 po dolgem času vnovič stopila tudi človeška noga.

Kitajska se za prestižni položaj v vesoljski tekmi poteguje z Japonsko in Indijo, na namige, da bi znali s tem ogrožati tudi svetovni mir, pa uradni Peking zagotavlja, da so njihovi nameni miroljubni, vojska pa je le nujna pomoč pri izvedbi velikega zalogaja.

"Vojska je deležna le enakih pravic pri organizaciji in koordiniranju teh res zajetnih aktivnosti, vpletenost vojaških krogov pri izvedbi vesoljskih misij pa je itak splošno sprejeta mednarodna praksa,“ poudarja tiskovni predstavnik kitajskega obrambnega ministrstva Geng Janšeng.