Zunanji ministri EU pozvali k ustavitvi bombardiranja Alepa

Zunanji ministri EU so Rusijo in sirski režim danes pozvali k prekinitvi bombardiranja Alepa in takojšnji ustavitvi sovražnosti, da bi omogočili dostavo človekoljubne pomoči obleganemu mestu in se tako izognili humanitarni katastrofi. Po prepričanju ministrov je treba nadaljevati prizadevanja za politično rešitev konflikta v Siriji.

Ministri so izrazili zaskrbljenost nad razmerami v Siriji in ostro obsodili napade na civilno prebivalstvo, humanitarne delavce in civilno infrastrukturo. Obenem so pozvali k takojšnji prekinitvi vseh vojaških preletov Alepa na severu Sirije, vzpostavitvi premirja, ustavitvi obleganja in neoviranemu dostopu za humanitarno pomoč na celotnem ozemlju Sirije.

"Prednostna naloga ostaja rešiti Alepo, ljudi v Alepu," je ob robu zasedanja zunanjih ministrov v Luxembourgu dejala visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini.

"Zato naš močan poziv velja Rusiji in sirskemu režimu, da ustavita bombardiranje Alepa in nadaljujeta pogovore z ZDA in ključnimi igralci, da bi se izognili katastrofi, predvsem humanitarni katastrofi v mestu," je dejala.

Med ministri danes ni bilo enotnega stališča EU glede uvedbe sankcij proti Rusiji zaradi njene vloge v Siriji. Medtem ko je bila večina ministrov nenaklonjena uvedbi sankcij, je češki zunanji minister Lubomir Zaoralek dejal, da bi njegova država lahko podprla sankcije proti Rusiji, če bi se izkazalo, da je Moskva delno odgovorna za to, kar se dogaja v Alepu.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini sicer ni izključila možnosti novih sankcij proti sirskemu režimu. Tudi sicer med zunanjimi ministri EU ni čutiti podpore sankcijam proti Moskvi.

Nobena država članica ni predlagala sankcij proti Rusiji zaradi Sirije, je dejala Mogherinijeva ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU v Luxembourgu, v ospredju katerega bodo razmere v Siriji. "Imamo sankcije proti sirskemu režimu in potekajo razprave o tem (...) to bi bilo mogoče," je povedala.

"Ministrom bom predlagala nekaj idej o tem, zakaj in kako lahko EU bolje podpre delo na prihodnosti Sirije," je pojasnila novinarjem.

Boj proti IS po njenih besedah ostaja ena od prednostih nalog. Vendar pa EU ni vojaški dejavnik v Siriji, je opozorila Mogherinijeva. Njena vloga je humanitarna podpora in iskanje politične rešitve za Sirijo.

Tisti, ki so vojaško udeleženi v Siriji ali imajo tam neposredni vpliv, bi morali sodelovati in skozi pogovore doseči rešitev. "Pomembno je, da se izognemo nadaljnji zaostritvi, ki bi pripeljala do še bolj dramatičnih scenarijev," je prepričana.

Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je skeptičen do uvedbe sankcij proti Rusiji. Ponovna oživitev pogovorov o humanitarnem dostopu do vzhodnega Alepa je po njegovem mnenju v tem trenutku edina resna možnost, da bi lahko dejansko pripomogli k izboljšanju razmer v Siriji.

Tudi avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je mnenja, da bi bile sankcije proti Rusiji napačna poteza.

Po besedah luksemburškega zunanjega ministra Jeana Asselborna bi bilo med ministri težko doseči soglasje o sankcijah, poleg tega sedaj tudi ni pravi trenutek zanje in bi bilo kontraproduktivno.

"Mislim, da EU v tem trenutku nima gumba, na katerega bi pritisnila, da bi se vse to končalo," je dejal pred začetkom zasedanja. Prepričan je, da obstajajo drugi načini in politična sredstva. "Američani in Rusi se znova pogovarjajo."

Ob tem je obsodil dogajanje v Alepu. "Moramo najti način, da ustavimo pekel v Alepu." Nesprejemljivo je, da zaradi nekaj sto pripadnikov skrajne Fronte al Nusra trpi na desettisoče ljudi.

Britanski zunanji minister Boris Johnson je razmere v Alepu označil kot sramoto za človeštvo. Današnji pogovori bi se morali osredotočiti na to, kako ohraniti pritisk na režim predsednika Bašarja al Asada in njegove podpornike, tudi Ruse, je dejal.