Slovenija

Žrtve min z vzponom na Triglav opozorile na problematiko min

Kranj, 11. 09. 2019 08.57 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
A.K. / STA
Komentarji
11

Pet žrtev min iz Bosne in Hercegovine ter strokovnjak s področja minske problematike so se s podporo Ustanove za krepitev človekove varnosti (ITF) povzpeli na Triglav. Z vzponom želijo opozoriti na še vedno prisotno problematiko žrtev min po svetu. Hkrati si prizadevajo za svet brez min.

Pet žrtev min iz Bosne in Hercegovine ter strokovnjak s področja minske problematike so se včeraj s podporo Ustanove za krepitev človekove varnosti (ITF) povzpeli na Triglav.

Pobudnik vzpona je nekdanji deminer Željko Volaš, ki se je pri svojem delu poškodoval in ostal brez noge. Po prvotni oskrbi v Bosni in Hercegovini je s pomočjo

Vzpon žrtev min na Triglav
Vzpon žrtev min na Triglav FOTO: Bobo

ITF lani dobil novo, sodobnejšo in ustreznejšo protezo ter rehabilitacijsko oskrbo na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS (URI Soča). To mu je omogočilo, da je končno pripravljen na izziv, ki ga je pred leti obljubil svoji pokojni mami, in sicer da bo osvojil najvišjo slovensko goro.

Vzpona se udeležujejo tudi Mirko Zečević, ki je ostal brez desne noge in dela z vojnimi veterani na Balkanu, Dragan Janjić, ki ima amputirano roko, Izet Kadrić, ki so mu amputirali podlahti na obeh rokah, ter likovni umetnik Rihar Skopljak, ki je ostal brez desne noge. Pridružuje se jim Ivo Marković, ki dela pri projektih pomoči žrtvam min in projektih opozarjanja o nevarnosti min.

Pri vzponu jih spremljajo predstavniki Planinske zveze Slovenije in Planinske zveze Bosne in Hercegovine ter ITF. Vzpon so začeli včeraj zjutraj iz Kovinarske koče v Krmi. Udeleženci so prvi dan hodili od sedem do devet ur in osvojili vrh ter se vrnili in prespali v koči na Kredarici. V sredo pa se bodo spustili nazaj na Krmo, so sporočili iz ITF.

Še naprej aktivno za svet brez min

Z vzponom želijo opozoriti na problematiko, da žrtve min ostajajo še leta po konfliktih. Tudi ko se interes domače in mednarodne javnosti zmanjša in usmeri drugam, namreč še vedno potrebujejo oskrbo in podporo pri vzpostavljanju in ohranjanju čim bolj aktivnega življenja in pri reintegraciji v družbo. Hkrati opominjajo države, ki so podpisale ottawsko konvencijo o prepovedi proizvodnje in uporabe min, naj ne pozabijo na dogovore in zastavljene cilje ter si še naprej aktivno prizadevajo za svet brez min.

Z vzponom želijo opozoriti na problematiko, da žrtve min ostajajo še leta po konfliktih.
Z vzponom želijo opozoriti na problematiko, da žrtve min ostajajo še leta po konfliktih. FOTO: Bobo

Umrlo 74 deminerjev

V Bosni in Hercegovini je bilo od začetka vojne 8.358 minskih nesreč. Že po končani vojni se je zgodilo 1.758 minskih nesreč, v katerih je življenje izgubilo 615 oseb. Med izvajanjem humanitarnega razminiranja se je zgodilo 123 delovnih nesreč, v katerih je umrlo 74 deminerjev. Še lani so iz Bosne in Hercegovine poročali o treh minskih nesrečah, v katerih je bila ubita ena oseba, tri pa so bile ranjene.

Velikost območja, kjer grozi nevarnost min, se v Bosni in Hercegovini razteza preko 1000 kvadratnih kilometrov, kar je okoli dva odstotka površine države. To pomeni 1388 minsko prizadetih skupnosti, kar neposredno vpliva na varnost več kot pol milijona prebivalcev oziroma 15 odstotkov prebivalcev celotne države.

Za podporo žrtvam min na državni ravni primanjkuje podpornih programov in pravnih okvirov, zato je preživele žrtve min težko vključiti v državne pomoči za invalidne osebe. Ob tem manjkajo tudi podatki o preživelih žrtvah min, ki velikokrat živijo na robu družbe in revščine. ITF je leta 1998 ustanovila slovenska vlada kot humanitarno organizacijo za razminiranje in pomoč žrtvam min.

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3

KOMENTARJI (11)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

srebrnibreg
11. 09. 2019 16.51
+10
Kakšni problematika min neki. Ni problem v minah ampak v tistih kateri jih nastavljajo.
Zentrum
11. 09. 2019 15.22
+4
Stanko Frangež
11. 09. 2019 12.12
+4
Na to naj opozarjajo v bosni, ne na triglavu. Kaj ima triglav in slo. z minami.
radicas
11. 09. 2019 12.20
+2
Samo?lovek
11. 09. 2019 12.31
-1
Zdaj vama bo folk natrosil minusov, ker sta napisala resnico :) Tako gre to pri nas. Če ni lepo za videt, si zasluži negativno oceno, tudi ko je resnica.
flojdi
11. 09. 2019 15.48
+4
? / en moj sorodnik je bil mahnjen"" na vojsko. tudi hodil je v šolo , samo po tem ni šel naprej v Beograd . od malega je zbiral stvari , ki jih je našel . ogromno stvari je prinesel z okolice Krna. metke, čelade, ciankalij, etc…. Enkrat sta še z nekom našla nekaj ( nevemvečkaj ) nerazstreljenega. razstrelila sta ( nevemvečkako) , in imela ogromno srečo . ker sta se skrila preblizu. / skratka ..jest ne maram vojsk in ničesar v zvezi z njimi . / Telim ljudem pa vsa čast in moje spoštovanje.
flojdi
11. 09. 2019 16.05
+0
.in. Ravnokar se mi je uspelo pogovarjat z nekom z gorenjske . Kaj ni dve leti nazaj tam umrl človek , ki je hotel prebarvati mino in jo postaviti za okras ?! . pa en deček nekoč, ki je prinesel domov bombo in se je lotil s kladivom , in umrl . Tudi tu so ; še vedno .
TheEarthIsFlat
11. 09. 2019 10.30
-9
Kjer se komunizem valja tam še 100 let trava ne raste.
Janezcesnik
11. 09. 2019 10.21
-4
Nevem ka majo mine s triglavom
zagor2
11. 09. 2019 10.41
-2
silvo.uzmah
11. 09. 2019 10.08
+44
Čestitke vodenim, in tudi spremljevalni ekipi.