'Žrtve Jasenovca niso izmišljene'

V spominskem parku Jasenovac na Hrvaškem so potekale slovesnosti ob 63. obletnici pobega ujetnikov iz tamkajšnjega koncentracijskega taborišča. Žrtvam in preživelim ujetnikom iz hrvaškega Auschwitza, kot imenujejo to taborišče, se je poklonil tudi hrvaški predsednik Stijepan Mesić, ki je zagotovil, da Hrvaška ne bo pozabila žrtev iz Jasenovca.

Mesić je zbrane pozval, naj ohranjajo spomin na žrtve in njihove dokumente, saj je živih prič zločinov v Jasenovcu vse manj. Dejal je še, da so zločini, ki so bili zagrešeni v Jasenovcu, resnični in dokumentirani, in se jih ne da kar tako izbrisati iz zgodovine.

Kritike na račun katoliške cerkve

Predstavnik ujetnikov taborišča Ivan Fumić je dejal, da se vrh katoliške cerkve izogiba obisku Jasenovca, ker je cerkev sodelovala s takratnim ustaškim režimom. Mesić, ki je strogo obsodil tiste, ki zanikajo resničnost dogodkov v Jasenovcu, se je strinjal s kritikami cerkve. "Obstajali so katoliški duhovniki, ki so imeli krvave roke, in zaradi tega bi bilo dobro, da vrh katoliške cerkve pride v Jasenovac zaradi tistih duhovnikov, ki so bili na strani pravice in demokracije,“ je dejal Mesić.

Po Fumićevih besedah se nihče iz zgodovine ni ničesar naučil, saj se zlo ponavlja. Hkrati je dejal, da za zapornike ni bilo poskrbljeno, medtem ko so tisti, ki so jih mučili, dobili pokojnine.

Z njim se ni strinjala podpredsednica hrvaške vlade Jadranka Kosor, ki je dejala, da je zgodovinski spomin sestavni del sedanjosti. "Sprejemanje zgodovinskih resnic je znak zrelosti naroda in države, obenem pa tudi svarilo, da se to ne bi smelo nikoli ponoviti, saj zlo rodi novo zlo, in sovraštvo novo sovraštvo," je poudarila in dejala, da se sodobna Hrvaška uči iz svoje preteklosti.

Sistematično postavljeno taborišče

Koncentracijsko taborišče Jasenovac na območju izliva Une v Savo je bilo urejeno po vzoru nemških koncentracijskih taborišč tretjega rajha. Bilo je prvo sistematično postavljeno taborišče na območju takratne ustaške Neodvisne države Hrvaške (NDH), in edino, ki je delovalo neprekinjeno od leta 1941 do 1945. Imelo je več podružnic, ki so bile v kratkih časovnih presledkih ustanovljene na območju Jasenovca. 22. aprila 1945 so se ujetniki uspeli prebiti iz zloglasnega taborišča.

Na seznamu spominskega muzeja Jasenovac je trenutno 72.193 žrtev, za katere obstajajo dokumenti, da so umrli v tem taborišču. Po teh podatkih je bilo v taborišču na različne načine ubitih 33.860 moških, 19.327 žensk in 19.006 otrok. Med žrtvami so prevladovali Srbi, precej pa je bilo Židov in Romov. Med ubitimi v taborišču so bili tudi Slovenci.