'Obscena' nagrada za zapornika

Nobelov nagrajenec za mir je postal oporečnik in zagovornik demokracije Liu Šjaobo. Lani decembra so ga na Kitajskem obsodili na 11 let zapora, ker je leta 2008 skupaj z drugimi aktivisti napisal manifest, v katerem je pozval k svobodi govora in večstrankarskim volitvam.

Spoznali so ga za krivega "spodkopavanja oblasti". "Verjamem, da sem delal prav in da bo Kitajska nekoč svobodna in demokratična," je dejal po obsodbi v izjavi, ki so jo objavili njegovi privrženci. Ker je v zaporu, se verjetno ne bo mogel udeležiti podelitve nagrade, ki bo 10. decembra v Oslu.

Predsednik Norveškega odbora za Nobelovo nagrado Thorbjörn Jagland je nekaj ur pred oznanitvijo letošnjega Nobelovega nagrajenca za mir napovedal, da bo šlo za "kontroverzno izbiro", ki jo bo moral braniti tako, kot je moral lansko z izborom ameriškega predsednika Baracka Obame. "Vse boste razumeli, ko boste slišali ime," je dejal. Dodal je še, da je bil letošnji nagrajenec jasen že zelo zgodaj v procesu izbiranja.

Odbor je v obrazložitvi zapisal, da se je 54-letni Liu ''dolgo in mirno boril za temeljne človekove pravice na Kitajskem. Odbor od nekdaj poudarja močno vez med človekovimi pravicami in mirom.''

Nekdanji profesor literature je postal širše znan po vodenju protestov na trgu Nebeškega miru leta 1989. Tedaj je delal na pekinški univerzi. Med uporom študentov je branil protestnike in zahteval preiskavo dogodkov, zaradi česar je izgubil profesorsko službo. Takrat so ga tudi zaprli za 20 mesecev, zatem pa je moral še tri leta preživeti v ''prevzgojnem delavskem domu''. Po vrnitvi domov je bil ujetnik samega sebe, saj naj bi ga oblasti spremljale na vsakem koraku.

Nato je bil vseskozi kritičen do kitajskih oblasti, še zlasti v času pred olimpijskimi igrami v Pekingu leta 2008, ko je dejal, da je kitajska vlada prelomila dane obljube. Tedaj je tudi zavrnil optimizem številnih zahodnih politikov, da bodo igre prispevale k demokratizaciji Kitajske. Bil je med disidenti, ki so vlado v Pekingu leta 2008 pozvali k neposrednim pogajanjem s tibetanskim vodjo dalajlamo, obenem pa je kitajske oblasti obtožil "resnih napak" v politiki do Tibeta.

Naj ga izpustijo, je kitajske oblasti v odprtem pismu pozvalo prek 150 ameriških in evropskih intelektualcev. Med tistimi, ki so se najbolj zavzemali za to, da bi mu podelili Nobelovo nagrado za mir, pa je bil nekdanji češki predsednik Vaclav Havel. Zanj sta se zavzemala tudi Nobelova nagrajenca, južnoafriški nadškof Desmond Tutu in tibetanski verski vodja dalajlama.

Kitajske oblasti so ogorčene

Podelitev nagrade je pri kitajskih oblasteh pričakovano sprožila ogorčenje. Namestnik kitajskega zunanjega ministra Fu Jing je že poleti med obiskom v Oslu opozoril direktorja Nobelovega instituta, da bi morebitna podelitev nagrade za mir Liu škodila prizadevanjem za povezovanje med Kitajsko in Norveško. Predstavnik zunanjega ministra pa je še prejšnji mesec izjavil, da Liujeva dejanja nasprotujejo ciljem Nobelovih nagrad.

S kitajskega zunanjega ministrstva so po razglasitvi nagrajenca sporočili, da so načeti norveško-kitajski odnosi. Odločitev odbora so označili za ''obscenost''. Dodali so, da nagraditev zapornika nasprotuje Nobelovim ciljem. V znak protesta so kitajske oblasti celo poklicale norveškega veleposlanika v Pekingu na srečanje, da bi uradno izrazili mnenje, nestrinjanje in protest. Na norveškem zunanjem ministrstvu pa so poudarili, da gre za neodvisen izborni odbor. Obenem so zagotovili, da si bodo prizadevali za dobre bilateralne odnose tudi v prihodnje.

Peking je prav tako glasno nasprotoval podelitvi nagrade za mir tibetanskemu voditelju dalajlami leta 1989. Po trditvi norveških oblasti je sicer Nobelov odbor, katerega člane izberejo poslanci med nekdanjimi politiki, popolnoma neodvisen.

Pozivi k izpustitvi nagrajenca

Številne države in mednarodne organizacije so zadovoljne z nagrajencem. Mednarodna organizacija za zaščito človekovih pravic Amnesty International je sporočila, da si je Liu nagrado "več kot zaslužil, saj predstavlja vse tiste, ki si prizadevajo za spoštovanje človekovih pravic na Kitajskem". Peking pozivajo, naj izpusti vse politične zapornike. Nemški zunanji minister Guido Westerwelle je ocenil, da bo podelitev nagrade kitajskemu oporečniku spodbudila podporo človekovim pravicam tudi drugod. "To je pogumna odločitev, ki bo druge spodbudila k nadaljevanju dela," je dejal. V uradu kanclerke Angele Merkel pa upajo, da bi lahko Liu v Oslu decembra sam prevzel nagrado.

Francoski zunanji minister Bernard Kouchner je dejal, da odločitev brani človekove pravice povsod po svetu. Kitajsko je pozval, naj izpusti Liuja. Da je nagrada "močno sporočilo podpore vsem na svetu, ki se z velikimi osebnimi žrtvami borijo za svobodo in človekove pravice," je prepričan predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Tibetanski verski vodja dalajlama, ki je sam leta 1989 prejel Nobelovo nagrado za mir, je Kitajsko tudi pozval, naj izpusti Liuja. Poudaril je še, da je podelitev nagrade kitajskemu disidentu priznanje mednarodne skupnosti, da je na Kitajskem čedalje močnejši glas, ki poziva k reformam.

Visoka komisarka ZN za človekove pravice Navi Pillay je odločitev odbora v Oslu pozdravila kot "priznanje zelo pomembni vlogi, ki jo na Kitajskem in v številnih drugih državah igrajo zagovorniki človekovih pravic". Pohvalila je tudi pogum, ki ga tovrstni aktivisti "tako pogosto izkažejo s tem, ko govorijo o tem, za čimer stojijo". Nekdanji češki predsednik Vaclav Havel je medtem Liuja pohvalil kot "aktivnega državljana" in izrazil zadovoljstvo, da bo "prvi Kitajec v zgodovini, ki bo prejel to nagrado". Havel je bil sicer med tistimi, ki so se najbolj zavzemali, da gre Nobelova nagrada v roke Liuju.

Ameriški predsednik Barack Obama je Kitajsko pozval, naj izpusti letošnjega Nobelovega nagrajenca v najkrajšem mogočem času. ''V zadnjih 30 letih je Kitajska zelo napredovala v gospodarski reformi in izboljšanju kakovosti življenja ljudi, kar je na stotine ljudi rešilo iz revščine,'' je povedal Obama in dodal: ''Ta nagrada pa nas opominja, da jo politična reforma ne dohaja in da je treba temeljne človekove pravice vsakega moškega, ženske in otroka spoštovati.''

Odločitev odbora v Oslu je pozdravil tudi Tajvan in s tem dregnil v Kitajsko, po mnenju katere je Liu "kriminalec, ki je bil obsojen zaradi kršenja kitajske zakonodaje". V uradu tajvanskega predsednika Ma Ying-jeoua so Liuju čestitali in pohvalili njegovo vlogo v boju za človekove pravice.