Ameriški predsednik Bush je odobril zmanjšanje zalog jedrskega orožja. (Foto: Reuters)

Ameriški predsednik George Bush je v torek odobril dodatno zmanjšanje zalog jedrskega orožja do konca letošnjega leta. Tiskovna predstavnica Bele hiše Dana Perino je zatrdila, da bodo s tem imele ZDA le četrtino vseh jedrskih konic, kot so jih imele ob koncu hladne vojne. Ameriška administracija sicer noče povedati, koliko jedrskih konic ima na zalogi, tako da je pri tem potrebno predstavnikom Bele hiše verjeti na besedo.

ZDA so se leta 2002 v pogodbi z Rusijo zavezale, da bodo do leta 2012 število "nameščenih" jedrskih konic zmanjšale na med 1700 do 2200. Predsednik Bush pa je leta 2004 presenetil z izjavo, da želi do leta 2012 prepoloviti vse zaloge jedrskih konic, tako nameščenih, kot tistih v skladiščih. Čeprav so številke skrivnost, pa naj bi po teh načrtih ameriške zaloge leta 2012 znašale še vedno okoli 6000 jedrskih konic.

Novo orožje bo nadomestilo staro

Glede na to, da vzdrževanje in skladiščenje starajočih se jedrskih konic precej stane, Busheva odločitev ni presenetljiva, še posebej ob dejstvu, da si želi administracija razvijati nove, sodobnejše, manjše in močnejše jedrske konice, ki naj bi sčasoma nadomestile stare zaloge. Za zdaj jim ne kaže dobro, ker je kongres v proračunu za letošnje leto zavrnil prošnjo za 88 milijonov dolarjev za nadaljevanje razvoja novih konic.

Dana Perino je zagotovila, da poteka zmanjševanje jedrskih zalog v skladu z ohranjanjem nacionalne varnosti in zavez do prijateljev in zaveznikov. Jedrske sile pa ostajajo ključne za soočanje z novimi varnostnimi izzivi in verodostojno jedrsko odvračanje ostaja ključni del ameriške nacionalne varnosti.

Drago vzdrževanje jedrskih zalog

Vzdrževanje jedrskih zalog pa je drago in ministrstvo za energijo je objavilo načrt konsolidacije velikih jedrskih kompleksov. Do leta 2012 naj bi jih po ZDA namesto osem imeli pet. Gre za laboratorije, velika skladišča in druge objekte, ki jih ne bodo zapirali. Delovno silo naj bi sicer do leta 2012 zmanjšali do 30 odstotkov, vendar pa bodo objektom spremenili le namembnost. Ukrepi naj bi bili posledica novih varnostnih izzivov, ker naj bi bilo velike komplekse težje varovati pred teroristi.