'Življenja afganistanskih žensk bodo ogrožena'

Varne hiše v Afganistanu vodijo domače in tuje dobrodelne organizacije, njihov namen pa je ponuditi ženskam, ki imajo doma težave ali pa so žrtve nasilja, zatočišče. Nekateri konservativni in verski voditelji pa v početju dobrodelnih organizacij ne vidijo nič dobrega. Obtožujejo jih, da so varne hiše le sredstvo, s katerim želijo organizacije ženske ločiti od njihovih družin. Obtožujejo jih celo, da so varne hiše le krinka za prostitucijo.

Afganistanska vlada je prepričana, da bi sama to področje lahko bolje urejala in tako je napovedala določene spremembe. "Afganistanska vlada je, potem ko je preiskovala delovanje varnih hiš, predlagala ureditev, s katero bi ministrstvo za ženske zadeve prevzelo skrb nad vsemi zatočišči za ženske v Afganistanu,“ je sporočila ministrica za ženske zadeve Husun Bano Ghazanfar. Pravi, da je to le del procesa, v katerem afganistanska vojska in uradniki od mednarodne skupnosti prevzemajo vse več nadzora nad delovanjem države.

Smernice ureditve kažejo, da bi po novem ženske morale pred sprejemom v hišo opraviti zdravniški pregled, ki bi nato potekali vsak mesec. Ženske bi morale imeti glave obvezno zakrite, območje varne hiše pa bi smele zapustiti le, če bi želele obiskati sorodnike in če bi jim obisk odobrilo ministrstvo.

Če bi se družine žensk odločile, da jih vzamejo nazaj ali pa bi za ženske organizirale poroko, bi morale ženske zapustiti varno hišo. Smernice ministrstva ne pojasnijo, ali bi takšno pravico imele tudi nasilne družine, od katerih so ženske dejansko pobegnile, torej niso bile izgnane. V varnih hišah pa ne bi sprejemali žensk, ki so osumljene ali obtožene, da so zgrešile t. i. moralne zločine, kot je recimo prešuštvo.

Takšne ideje afganistanske vlade so naletele na ogorčenje človekoljubnih organizacij. "Varnost žensk v zatočiščih bi bila postavljena pod vprašaj," je dejala Humi Safi iz afganistanske skupine Afganistanske ženske. Ameriška človekoljubna organizacija HRW se s tem mnenjem strinja. Po njihovo, bi takšne poteze tlakovale pot k morebitnemu izgonu žensk. "Afganistanska vlada trdi, da bi njihov nadzor zavetišč vodil k rednemu financiranju in boljšemu upravljanju, a njihove namere so jasne,“ je dejala Rachel Reid iz HRW. "V vladi dominirajo konservativci, ki so sovražni avtonomnosti in tako niso odvisne od nasilnih mož in drugih družinskih članov," je dejala. Prepričana je, da so vladna zavetišča precej bolj nagnjena k temu, da popustijo pod pritiskom družin. 

Ministrica Ghazanfar je sicer dejala, da je trenutno v Afganistanu registriranih 11 zavetišč, v katerih je 210 žensk in deklic, medtem ko HRW opozarja, da je okoli 14 zavetišč moralo zapreti svoja vrata, saj jih vlada ni zmogla voditi.