Najmočnejši potres v Sloveniji se je zgodil pred skoraj natanko 500 leti, 26. marca 1511, njegova ocenjena magnituda je bila 6,8. To pomeni, da je bil približno tisočkrat šibkejši kot potres, ki je danes prizadel Japonsko, je povedala seizmologinja na uradu za seizmologijo in geologijo Agencije RS za okolje Ina Cecić.
Današnji potres na Japonskem ni imel žarišča na kopnem, ampak je bilo oddaljeno kakšnih 90 kilometrov od obale, na oceanu in je bilo dokaj plitvo. To pomeni, da je bil prvi učinek, ki so ga ljudje čutili, tresenje. Tega so čutili celo v 2500 kilometrov oddaljenem kitajskem Pekingu, je poročila povzela Cecićeva. Potres pa je zaznalo tudi vseh 25 seizmoloških opazovalnic v Sloveniji.
Potresu je sledil popotresni val oziroma cunami, ki je nastal zaradi premikov v žariščni coni potresa. Pri tem se ogromne gmote vode začnejo premikati v vse smeri in dokler je ta dovolj oddaljena od kopnega, opazovalec tega skoraj ne vidi, ker ima takšno valovanje zelo veliko valovno dolžino.
Ko pa pride do obale, sploh če je ta v obliki zaliva, vodna gmota nima kam in se višina vala zelo poviša ter z zelo veliko silo udari na obalo in dre naprej. Na posnetkih, ki jih danes objavljajo agencije, se tako po besedah Cecićeve dobro vidi razdejanje, ki ga je današnji val povzročil, ko je prestavljal ladje, odnašal hiše in avtomobile.
Tako močan potres, kot je bil današnji, sproži cel niz popotresnih sunkov, ki se lahko pri tako visoki magnitudi potresa dogajajo več let. Zagotovo je pričakovati več nekoliko močnejših potresov v širšem območju, možna pa je tudi povečana vulkanska aktivnost, je še povedala seizmologinja.
PREGLED NAJMOČNEJŠIH CUNAMIJEV
Najvišji cunami je bil na Aljaski
Najvišji popotresni val, ki so ga kdaj zabeležili, je bil visok okoli 300 metrov, obstajajo pa tudi podatki, da naj bi v višino dosegel 534 metrov. Povzročil ga je potres 9. julija 1958. Val je pustošil v zalivu Lituya, na južni obali Aljaske. Potres z magnitudo 8,3 je prizadel to območje, v morje pa je z bližnjega ledenika zgrmelo okoli 40 miljonov kubičnih metrov ledu in kamenja. Ob padcu v vodo je nastal ogromen val in pokosil pred seboj bližnje obalno območje.
22. maja 1960 je potres z magnitudo 9,5 stresel jug Čila. Nastal je 11-metrski cunami, v potresu pa je umrlo več kot 1700 ljudi.
Leta 1964 je v potresu z močjo 9,2 na jugu Aljaske umrlo 131 ljudi. Velika večina je umrla zaradi osemmetrskega cunamija.
12. decembra 1992 je potres z magnitudo 7,5 prizadel Indonezijo. Nastal je uničujoč cunami, ki je bil visok kar 26 metrov in je prizadel širše območje otočja Flores. V potresu je umrlo okoli 2500 ljudi.
12. julija 1993 je potres z magnitudo 7,8 prizadel zahodno obalo japonskega otoka Hokaido. Nastali so 31-metrski popotresni valovi. Umrlo je 239 ljudi, od tega več kot polovica zaradi cunamija, ki je prizadel obalna območja.
Uničujoči indonezijski cunami
26. decembra 2004 je obalo indonezijskega otoka Sumatra stresel potres z magnitudo 9, ki mu je sledilo več uničujočih cunamijev. V potresu in po pustošenju cunamijev je umrlo najmanj 226.000 ljudi v dvanajstih državah, med drugim 165.700 v Indoneziji in 35.400 na Šrilanki. Valovi so ponekod v višino merili tudi več kot 30 metrov, prav ta 'indonezijski cunami' pa naj bi zahteval največ smrtnih žrtev doslej.
Sumatro je potres prizadel tudi marca 2005. Takrat je za posledicami potresa z močjo 8,6 umrlo 1300 oseb.
Septembra 2009 je potres v Južnem Tihem oceanu z magnitudo 8 sprožil 12-metrski cunami. Umrlo je 194 oseb, od tega največ na otoku Samoa.
Februarja 2010 je potres z močjo 8,8 prizadel Čile. Nastal je obsežen cunami, v potresu pa je 524 oseb umrlo.
Cunami prvič zabeležen leta 365
Prvi zapis o cunamiju je iz leta 365. Potres z magnitudo nad 8 je stresel Kreto, cunami, ki je nastal zaradi potresa, pa je prizadel obale Libije in Egipta.
V Atlantskem oceanu je po potresu, ki je 1. novembra 1755 opustošil Lizbono, nastal šestmetrski cunami. V potresu z močjo 8,7 je umrlo okoli 100.000 ljudi. Cunami je zajel območje od Norveške do Severne Amerike.
Uničujoči cunamiji so nastali tudi po izbruhih vulkanov. 27. avgusta 1883 je izbruhnil vulkan na nenaseljenem otoku Krakatoa v Indoneziji. To je največji izbruh vulkana doslej. Zaradi silovitega izbruha je otok izginil v morju. Čeprav je bil otok nenaseljen, je umrlo okoli 36.000 ljudi na okoliških otokih. Nekaj zaradi gorečih skal in prahu, večina pa zaradi do 37 metrov visokih morskih valov, ki jih je sprožil izbruh vulkana.
KOMENTARJI (46)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.