Zgodba o mučenju in preživetju

V sredo osvobojena Ingrid Betancourt se je v petek v spremstvu svojih otrok, 22-letne Melanie in 19-letnega Lorenza, v Franciji srečala s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem. "Že sedem let sanjam o tem trenutku. To je zelo, zelo ganljiv trenutek zame: dihati francoski zrak, biti z vami," je v svoji prvi izjavi na francoskih tleh povedala Betancourtova, ko je z nasmeškom na obrazu izstopila iz letala, ki jo je iz Bogote pripeljal na vojaško letališče Villacoublay, vzhodno od Pariza.

Zbrani na letališču so njen prihod pozdravili z aplavzom, Sarkozy pa je v imenu vseh Francozov izrazil veselje ob njeni osvoboditvi. "Draga Ingrid, dolgo smo čakali na to. Vsa Francija je vesela, da ste tu, in vsa Francija je navdušena nad vašim načinom prihoda, s tem nasmeškom, s to močjo," je v besedah dobrodošlice povedal francoski predsednik.

Ingrid: Veliko sem prejokala

Betancourtova, ki je v Franciji odrasla, študirala in živela z družino, se je zahvalila Sarkozyju za vse, kar je storil za njeno osvoboditev, in zatrdila, da vse dolguje Franciji. "Veliko sem prejokala zaradi žalosti in jeze. Danes jočem zaradi veselja," je povedala vidno ganjena Betancourtova, ki ima poleg kolumbijskega tudi francosko državljanstvo. Dodala je še, da je bila strategija, ki je pripeljala do njene osvoboditve, plod skupnega premisleka Kolumbije in Francije.

“Hrane ni bilo, pogoji so bili grozljivi, prišel je tudi čas, ko sem mislila, da bom umrla," je po osvoboditvi in srečanju s Sarkozyjem dejala Betancourtova. “Prišla sem do trenutka, ko sem mislila, da je smrt resna možnost,” je poudarila. Za kazen naj bi ujetnikom uklenili vrat ali pa jih enega zraven drugaga privezali za drog. “Videla sem, kako umirajo moji sojetniki. Vedela sem, da smrt lahko hitro pride,” je še dejala.

Ujetniki z verigo okoli vratu

Luis Eladio Perez, ki so ga pred nekaj meseci izpustili na prostost, je dejal, da ujetniki niso bili prikljenjeni za vrat le nekaj dni, to mučenje je trajalo tudi več let. Dejal je, da je bil priklenjen skupaj z enim Američanom, kar pa je pomenilo, da če je hotel iti na stranišče, je to moral storiti skupaj s sojetnikom. “Ko imaš verigo okoli vratu, moraš imeti glavo sklonjeno, poskušaš sprejeti usodo. Trudiš se, da ne podležeš ponižanju in da ne pozabiš na to, kdo si,” je še dejal.

V zadnjem letu je bilo še posebej težko dobiti hrano. Omenil je, da so z ujetniki spali v improviziranih odprtih šotorih, pogostokrat pa jih je presenetilo tudi močno deževje. Zaradi nečloveških pogojev bivanja so bili izpostavljeni zastrupitvam s hrano, tropskim parazitom kot so ličinke, pijavke ter malariji, je še dejal.

Dogovorjena akcija?

Zvita reševalna akcija, v kateri so se kolumbijski vojaki izdajali za posadko civilnega helikopterja, s katerim so uporniki želeli prepeljati talce, je bila velik uspeh za kolumbijskega predsednika Alvara Uribeja. Ob tem pa so se začela pojavljati ugibanja o pristnosti zgodbe o osvoboditvi.

Francoski spletni dnevnik MediaPart naj bi poročal, da je bila osvoboditev talcev v skladu z dogovorom med Bogoto in skupino Farc, po katerem naj bi člani gverilske skupine v zameno prejeli politični azil v Franciji. Švicarski radio RSR je medtem navajal vire blizu dogodkom, po katerih naj bi Kolumbija in ZDA gverilcem plačali 20 milijonov dolarjev za izpustitev talcev.

Kandidatka za kolumbijsko predsednico Betancourtova je izginila brez sledi 23. februarja 2002, ko je bila na poti na nekdanje demilitarizirano območje na jugu države, kjer so se po prekinitvi mirovnega procesa ponovno vneli spopadi med vojsko in levičarskimi uporniki.

Betancourtovo so pripadniki levičarske kolumbijske gverilske skupine Farc zadrževali v ujetništvo več kot šest let. Uporniške Revolucionarne oborožene sile Kolumbije - Farc so želele Betancourtovo zamenjati z drugimi v Kolumbiji zaprtimi uporniki.