Po petkovih napadih v Parizu se francoski mediji sprašujejo, ali je Belgija postala valilnica džihadistov. Trije bratje, ki so osumljeni, da so načrtovali in izvedli teroristične napade v Parizu, prihajajo iz bruseljskega okrožja Molenbeek. Eden od bratov Abdeslam je še vedno na begu, drugega je policija aretirala v Bruslju dan po napadih, tretji pa je umrl pred vhodom v koncertno dvorano Bataclan v Parizu.
Več o tem, kaj se danes dogaja v Belgiji in drugih državah v povezavi s petkovimi napadi v Parizu.
Belgija je zadnja leta močno poostrila protiteroristično zakonodajo, po letu 1990 razkrila in razdrla številne teroristične celice, obsodila njene pripadnike, a kljub vsemu temu ostaja relativno varna država za džihadiste, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V Molenbeeku živi močna muslimanska skupnost, znotraj katere so prejšnja leta večkrat odkrili tudi radikalne skrajneže. Belgijski premier Charles Michel opozarja, da je očitno prav okrožje Molenbeek največja težava. "Zadnje mesece je država sprejela ogromno ukrepov v boju proti radikalizaciji, a potrebujemo še več repesivnih ukrepov," pravi Michel. Pritrjuje mu belgijski notranji minister Jan Jambon, ki je napovedal, da bo država "počistila" to sicer zelo priljubljeno bruseljsko četrt, ki po mnenju bruseljskih oblasti predstavlja valilnico radikalnega islama v Evropi.
Francoska odvetnica, ki toži Francijo v imenu staršev otrok, ki so se pridružili skrajnim islamistom, opozarja, da se Evropa sooča s problemom "doma vzgojenih ekstremistov". Opozarja, da je država naredila premalo, da bi ustavila najstnike, ki so pobegnili od doma in se pridružili enotam IS v Siriji. Še več, država ni poskrbela, da bi te ljudi vključila v družbo in s tem preprečila, da bi postali stroji za ubijanje.
Jejoenova zgodba: v nekaj letih od želje po zvezdniški slavi do džihadista
Kaj se dogaja z najstniki, da se pridružijo IS, kaj jih žene v Sirijo in v skrajni islam, dobro ponazori zgodba mladega Belgijca Jejoena Bontincka. Njegovo zgodbo in ozadje delovanja belgijskih džihadistov je objavila revija NewYorker. Leta 2009, ko je bil star komaj 14 let, je nastopil v šovu 'Pleši kot Michael Jackson', s svojim posnemanjem ameriškega idola pa ni navdušil žirije. Mediji ga takrat niso opazili, štiri leta za tem je bila njegova zgodba objavljena v skoraj vseh belgijskih časopisih.
Po nastopu v šovu se je življenje mladega Belgijca obrnilo na glavo. Priključil se je skrajnim islamistom, ki so imeli svojo celico v Antwerpnu. Ti so več ducat belgijskih najstnikov in najstnic nagovorili, da so pobegnili v Sirijo in se vključili v programe IS. Od leta 2011 do danes naj bi v Sirijo odšlo najmanj 400 Belgijcev, opozarjajo belgijske oblasti, novačenje mladine iz vsaj na videz stabilnih in obetajočih skupnosti pa je problem, s katerim se sooča vedno več držav.
Jejoen je v Siriji preživel osem mesecev urjenja. Ko se je vrnil v Belgijo, so ga aretirali in zasliševali več kot 200 ur. S pomočjo podatkov, ki jim jih je razkril, so si lahko predstavljali, kako poteka celoten proces rekrutiranja, prav tako so izvedeli ogromno podatkov o tem, kako IS deluje. A vsega jim mladi Belgijec ni razkril, je prepričan član belgijske obveščevalne službe. Vse, kar jim je razkril, se je čez čas izkazalo za resnično.
Vzgojen v katoliški družini
Jejoenova mati je nigerijska državljanka, oče Belgijec. Spoznala sta se, ko je oče leta 1994 odpotoval na počitnice v Afriko. Jejoen se je rodil naslednje leto na jugu Nigerije, nato pa sta se starša preselila v Belgijo leta 1995. Oče Dimitri je bil varnostnik v nočnem lokalu, med vojno v BiH pa se je bojeval na strani Združenih narodov. Jejoen ima osem let mlajšo sestro Iris. Oče Dimitri družino opisuje kot polno ljubezni, razumevanja. Jejoen je bil vzgojen v krščanskem duhu. Bil je priden katoličan, redno je hodil k verouku in končal jezuitsko akademijo. "Mislim, da je bil to najlepše obdobje njegovega življenja," pravi oče Dimitri. Ko je bil Jejoen star 15 let, so se začele težave pri matematiki. Moral je zapustiti šolo in se vpisati v običajno srednjo šolo. Istega leta se je razšel z dekletom, to pa je bila po besedah očeta Dimitrija kaplja čez rob. "Sin je padel v globoko črno luknjo in nenehno iskal alternativne poti v življenju," je policistom pojasnjeval oče.
Zamenjal dekle, šolo in vero
Na novi šoli se je Jejoen srečal z islamom. Spoznal je novo dekle, Maročanko, ki je od njega zahtevala, da spozna islam, če želi ostati z njo. 1. avgusta 2011, ko je bil star komaj 16 let, se je spreobrnil v islam v mošeji De Koepel v Antwerpnu. V mošejo je 16-letnik zahajal petkrat dnevno.
Oče je bil zaradi spreobrnjenja na tleh in v skrbeh. Sin ni več jedel z njimi, saj je spremenil prehranjevalne navade, vedno manj se je družil z njimi. Prepričan je bil, da je sinovo početje del pubertetniškega uporništva, a se je zmotil.
Postal dejaven član organizacije Sharia4Belgium
Pridružil se je gibanju Sharia4Belgium, ki ga je vodil Fouad Belkacem. Ta se je širjenja svojih idej lotil prek najbolj učinkovitih sredstev – Twitterja in drugih družbenih omrežij. V svoje vrste je privabil tudi mladega Jejoena, skupina pa se je srečevala vsak konec tedna in organizirala demonstracije v Antwerpnu in Bruslju, pa tudi v drugih manjših krajih.
In kje so bile takrat belgijske oblasti? Član belgijske obveščevalne službe pravi, da so spremljali te skupine in njihove člane, a so jih ščitili zakoni, ki so omogočali in ščitili svobodo govora. "To je bilo malce nadležno," pravi in dodaja: "Jasno je bilo, da ne boš zrušil demokracije v Belgiji s tem, ko boš delil letake ljudem."
Medtem ko je imela skupina proste roke in v svoje vrste privabila vedno več mladih, je Belkacem navezal stik z džihadisti v drugih državah. Eden od ključnih zagovornikov ideologije džihadistov na Bližnjem vzhodu je bil Abu Muhammad Al Maqdisi, ki je Belkacemu leta 2011 svetoval naj se osredotoči na rekrutiranje.
Belkacem je Jejoena poslal v mošejo v Antwerpnu z vprašanji za tamkajšnjega imama. Med drugim tudi z vprašanjem glede širjenja sovraštva v imenu Alaha. "Imam mi je rekel, da je to ideologija organizacije Sharia4Belgium in da naj se obrnem stran od te ideologije," pripoveduje Jejoen, ki je vseeno podlegel tej ideologiji, saj je bil Belkacem zelo prepričljiv pri citiranju verzov iz Korana.
Bil je lahka tarča
Jejoen je bil lahka tarča. Bil je mlad, zaljubljen v muslimanko in zato slepo verjel, kar so pridigali na skupnih sestankih. Nadel si je muslimansko ime Sayfullah Ahlu Sunna, njegov vzdevek pa je bil Abu Assya.
Jejoen je vedno pogosteje domov prihajal pozno ponoči. Ko ga je oče zasliševal, kje je in kaj počne, pa mu je dejal, da igra računalniške igrice s prijatelji. Konec leta 2011 je oče izvedel, da je njegov sin član skupine Sharia4Belgium. Opazil ga je na televiziji, ko je vodja skupine dajal izjavo medijem. Takoj je šel na policijo in jim sporočil, da je sin še mladoleten, in da jih prosi, če ga lahko 'rešijo'. A mu je sodnik dejal, da mu ne morejo pomagati. Februarja prihodnje leto so iz šole policijo obvestili, da je Jejoen grozil na šoli. Mladoletniško sodišče je najstniku dodelilo svetovalko, ki pa po besedah očeta ni imela veliko znanja o islamu. Fant je bil znova prepuščen sam sebi in se pridružil srečanjem Sharia4Belgium. Na sedež organizacije je začel prihajati tudi oče, ki je upal, da bo odkril dokaze, da gre za zelo nevarno organizacijo. Vodjo sta starša celo povabila domov, da bi ga lahko bolje zaslišala in spoznala. Dokazov nikoli ni našel, pozneje je ugotovil tudi zakaj. Ves sporen material je bil shranjen pri članih doma.
Namesto filmov na srečanjih gledali obglavljenja
Jejoen pripoveduje, da so si ogledovali posnetke spopadov na Bližnjem vzhodu, Čečeniji, pa tudi obglavljenja. Ves čas so se pogovarjali o tem, kje bi se radi bojevali. Jejoen je bil v nemilosti pri vodji, ker ga ni ubogal in se je še naprej srečeval z dekleti. Belkacem ga je obtožil, da prakticira eksorcizem, zaradi česar so ga za nekaj časa celo izključili iz skupine. Ves program rekrutiranja se je zaključil z obsežnim pisnim izpitom, eno glavnih sporočil pa je bilo vojna proti vsem nemuslimanom. Vodja Belkacem je ves čas poudarjal, da je udeležba v vojni največja nagrada v raju.
V začetku leta 2012 so obveščevalne službe prisluškovale večini članov, a so bili ti spretni in so kupovali poceni telefone in sim kartice za enkratno uporabo. Leta 2012 so prvi člani skupine odpotovali v tujino, večina v Jemen, kjer so jih obtožili, da se želijo pridružiti Al Kaidi, jih aretirali in deportirali nazaj v Belgijo. Maja 2012 je prvi član skupine prispel v Sirijo in sporočil, da bo ostal tam in se boril.
Junija 2012 so oblasti aretirale in zaprle Belkacema, ker je širil sovraštvo. Eno od njegovih žena je policija želela identificirati in je zahtevala, da sname pokrivalo nikab, a je ta napadla policistko. Belkacem je javno zagrozil policiji, v Bruslju so izbruhnili nemiri, član organizacije Sharia4Belgium pa je zabodel dva policista.
Po 18. rojstnem dnevu odpotoval v Sirijo
Brez vodje je bila skupina v težavah. Za nasvet so se obrnili na londonsko skupino. Do konca 2012 je več članov skupine odšlo na urjenje v Sirijo, kjer so se pridružili IS.
Februarja 2013 je Jejoden dobil klic od prijatelja iz skupine Azeddina. Ta ga je pozval, naj pride v Sirijo. Jejoen je bil sedaj že polnoleten, zato je spakiral kovček, očetu rekel, da gre na obisk prijatelju v Amsterdam in odpotoval. Dom je zapustil 21. februarja ne da bi vedel, kateri skupini se bo pridružil. "Pričakoval sem, da bom padel v nekaj dneh," pripoveduje Jejoen. "Verjel sem, da je najboljše možno delo džihad in da bo to delo izbrisalo vse slabo v mojem življenju."
Na letališču v Amsterdamu je imel pomisleke in se v tamkajšnji restavraciji hitre hrane tako zelo dolgo zadrževal, da je zamudil prvi let v Istanbul. Doma je pozabil potni list, a je osebna izkaznica zadoščala. Imel je navodila, da ga bosta v Istanbulu pričakala dva druga džihadista, a je pristal na napačnem letališču. Pot je nadaljeval sam. Letel v Adano na jugu Turčije, kjer se je s somišljeniki srečal v tamkajšnji kavarni. Nato so pot nadaljevali skupaj z avtobusom do turško-sirske meje. Počakali so na noč, nato pa prestopili mejo in se pridružili drugim džihadistom.
Že tretji dan v Siriji obžaloval svojo odločitev
Usposabljanje novih rekrutov je trajalo 20 dni. Treningi so bili zahtevni. Napadali, okradli in pretepli so vse, ki so jih označili za nevernike, le sunitom so prizanašali. Jejoen je dejal policiji, da je že takoj, ko je prispel v Sirijo, obžaloval svojo določitev. Slabo mu je bilo zaradi nasilja, ki mu je bil priča. Ko je zbolel, je moral v bolnišnico, kjer je prosil zdravnika, da mu predpiše antidepresive. Ko je vodji povedal, da bi se zaradi slabega počutja rad vrnil v Evropo, mu je le-ta to prepovedal, zaplenil mobitel in osebno izkaznico. Še več. Zvezali so ga in vrgli v zapor.
Oče mu je sledil v Sirijo, da bi ga rešil
Po več tednih je izvedel, da je za njim v Sirijo prišel njegov oče Dimitri, ki je prišel vse do vasi, v kateri je bil Jejoen. Džihadisti so dovolili očetu, da je vstopil v njihove prostore, a so mu dejali, da v tej skupini ni Belgijcev. Oče jim ni verjel in ni želel oditi, zato so ga zvezali in pretepli. Zanimalo jih je, kdo mu je razkril lokacijo. Je Jejoen izdajalec, dvojni agent? Očetu so vrnili dokumente in ga vrgli iz hiše. Do sina ni prišel.
Jejoena vrgli v zapor in ga obtožili vohunjenja
Dimitri se je vrnil v Belgijo, kjer je začel medijsko kampanjo za vrnitev njegovega sina. Zaradi očetovega obiska so bili džihadisti prepričani, da je Jejoen vohun. Jejoen se je odločil, da bo pobegnil. Eden od rekrutov mu je ponudil pomoč pri pobegu, a je to bila past. Ujeli so ga, mu namerili pištolo v glavo in ustrelili. Bili so slepi naboji. Nato je nekdo drug vzel mačeto in Jejoen je bil prepričan, da ga bodo obglavili. A so ga namesto tega mučili štiri dni.
Avgusta 2013 so ga prestavili v zapor, v kleti otroške bolnišnice v Aleppu, kjer so priklenili na radiator. Zaprt je bil v celici z nekaj drugimi zahodnimi ujetniki, novinarjem Jamesom Foleyjem in Johnom Cantliejem. Tretji zapornik je bil Nemec Toni Neukirch.
Sredi septembra so ga izpustili na prostost in mu ponudili dve možnosti: ali gre nazaj na urjenje v kamp, ali pa se bojuje v Aleppu. Izbral je slednje, kar mu je prineslo več svobode.
Po osmih mesecih pobegnil v Turčijo in od tam v Amsterdam
7. oktobra je očetu poslal sporočilo: "Mogoče bom lahko zapustil Sirijo?" Oče mu je odgovoril: "Kam boš šel?" "V Turčijo," je odgovoril Jejoen. Oče mu je poslal vse potrebne informacije glede poti. Oče ga je s potnim listom pričakal na turško-sirski meji in plačal dvema osebama 300 dolarjev, da sta ga spravili čez mejo. Dimitri in Jejoen sta se z avtobusom odpeljala v Antakyjo, od tam pa odletela v Amsterdam.
Ko sta 18. oktobra prispela v Belgijo, so policisti aretirali Jejoena. Bil je pregledan v bolnišnici, kjer so odkrili sledove mučenja. Zaslišale so ga varnostne službe kar sedmih držav. Njegovo pričanje je ključno v sojenju proti 46 članom organizacije Sharia4Belgium, ki se je začelo septembra lani, med obtoženimi pa je tudi sedaj že 20-letni Jejoen, ki je obtožen, da je bil član IS in član organizacije Sharia4Belgium. Le osem od obtoženih članov organizacije je v priporu, večina ostalih je na bojiščih v Siriji, nekaj je že mrtvih.
Kljub vsemu, kar je prestal, ostaja zvest (radikalnemu) islamu
Leto po vrnitvi domov je Jejoen novinarjem dejal, da obžaluje, da je zapustil Sirijo. Še vedno verjame v kalifat in se označuje za radikalnega islamista. Ko se je poskušal vrniti v Turčijo in najverjetneje naprej v Sirijo, so ga aretirali na letališču v Bruslju, ker je pred pred tem udaril svoje dekle, ta pa je zahtevala prepoved približevanja. V priporu je ostal do izreka sodbe, 11. februarja letos.
Belgijsko sodišče je organizacijo Sharia4Belgium označilo za teroristično organizacijo, njenega vodjo obsodilo na 12 let zapora, Jejoena pa na 40 mesecev pogojne kazni. Belkacem je ob razglasitvi kazni dejal: "Ali veste, koliko potenciala je v zaporih? Vsi v zaporu so proti sistemu. Še veliko dela bo potrebnega. To bo čudovito," je dejal vodja sedaj tudi uradno teroristične organizacije Sharia4Belgium.
