Slovenska pomoč: osem milijonov evrov

V besedilo, ki skuša povzeti glavne pomisleke različnih skupin držav na konferenci - razvitih, hitro rastočih velikih držav v razvoju in tistih držav v razvoju, ki jih podnebne spremembe najbolj ogrožajo, je med drugim vključeno določilo o dvigu globalne temperature glede na predindustrijsko dobo za bodisi 1,5 bodisi dve stopnji Celzija. Besedilo predstavlja povzetek glavnih odprtih točk v pogajalskem besedilu bodočega pravno zavezujočega globalnega sporazuma o boju proti podnebnim spremembam, ki obsega blizu 200 strani.

Pogodbenice Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC) v Koebenhavnu najverjetneje ne bodo sklenile pravno zavezujočega globalnega sporazuma o podnebnih spremembah, temveč le zavezujoč politični sporazum. Ta bi vseboval zaveze, ki bi jih nato prevedli v zavezujoč mednarodni sporazum.

Namen današnjega predloga, ki je precej manj dodelan kot drugi pogajalski dokumenti, je tako predvsem zgraditi mostove med različnimi stališči in pripraviti vrhunsko srečanje 110 svetovnih voditeljev ob koncu konference prihodnji petek. Predlog za zmanjšanje globalnih izpustov do leta 2050 omenja tri številke - 50, 85 in 95 odstotkov, za skupino razvitih držav pa od 75 do 85 odstotkov, od 80 do 95 odstotkov in nad 95 odstotkov.

EU namenila 7,2  milijarde evrov

Evropska unija bo za hitro pomoč državam v razvoju v boju proti podnebnim spremembam v obdobju 2010–2012 prispevala 7,2 milijarde evrov, so se dogovorili voditelji držav in vlad EU. Prispevek je višji od prvotnega predloga švedskega predsedstva EU in celo višji od ocen Evropske komisije, prostovoljno pa bodo prispevale vse države članice.

"Skupna vsota prispevkov EU je 2,4 milijarde evrov na leto v naslednjih treh letih. Ponoči nam je uspelo pridobiti tudi prispevke prav vseh držav članic sedemindvajseterice," je povedal predsedujoči EU, švedski premier Fredrik Reinfeldt. Prispevala bo tudi Evropska komisija. "Sedaj pozivamo tudi druge države, naj prispevajo svoj delež," je še povedal.

Velika Britanija in Francija bosta po doslej znanih podatkih prispevali najmanj 2,5 milijarde evrov, Nemčija naj bi prispevala 1,26 milijarde, Švedska 765 milijonov, Španija 300 milijonov, Danska 160 milijonov, Belgija 150 milijonov, Avstrija 120 milijonov, Finska in Nizozemska po 100 milijonov in Poljska od 50 do 60 milijonov evrov.

Švedskemu predsedstvu si je torej v nočnih pogajanjih uspelo izboriti precej več od prvotnega cilja, ki je bil skupen obseg t. i. hitre mednarodne javnofinančne pomoči državam v razvoju za boj proti podnebnim spremembam in prilagajanje nanje v višini šestih milijard evrov.

Brown je na skupni novinarski konferenci s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem še poudaril, da mora biti dogovor v Koebenhavnu ambiciozen, globalen in pravno zavezujoč v šestih mesecih po koncu mednarodne podnebne konference. "Francija in Velika Britanija prispevata svoj pošten delež industrializiranih držav, torej okoli 400 milijonov evrov na leto vsaka," piše v izjavi. "Velika Britanija pa je pripravljena ta prispevek zvišati na 800 milijonov dolarjev na leto, in sicer glede na ponudbe drugih držav." Ta pripravljenost velja za pritisk na druge države, naj prav tako prispevajo več.

Po veljavnih ocenah naj bi države v razvoju za boj proti podnebnim spremembam v prihodnjih treh letih potrebovale od pet do sedem milijard na leto.

Slovenija bo po navedbah premiera Boruta Pahorja prispevala osem milijonov evrov, kar je po njegovem "vzdržna vsota", ki je v primerjavi s prispevki drugih pravična in nujna. Na vprašanje, od kod bomo vzeli ta denar, je premier odgovoril le: "Iz proračuna." "Slovenija si niti noče niti ne more privoščiti, da bi bila med državami, ki ne bi prispevale za ta hiter začetek. Bili smo med državami, ki so razmeroma hitro in pozitivno odgovorile na neformalen klic švedskega predsedstva v zvezi s tem," je pojasnil. Zavrnil je tudi vsakršne pomisleke, da bo Slovenija prispevala preveč ali premalo, češ da je njen delež v primerjavi z drugimi državami "pravičen in nujen prispevek, ki kaže na našo pripravljenost, da skupaj z drugimi državami sprejemamo ambiciozne, a hkrati stvarne programe".

Okoljevarstveniki manj zadovoljni

"Kratkoročno financiranje za države v razvoju je potrebno, a voditelji EU se izogibajo bolj bistvenima zadevama, kot je dolgoročnejše financiranje in cilji zmanjšanja emisij," je poudarila Nina Štros iz Greenpeacea Slovenija. "Podnebne spremembe se ne bodo končale v treh letih, emisije toplogrednih plinov iz revnejših držav ne bodo prenehale v treh letih, deforestacija se ne bo zaustavila v treh letih in tudi denar ne sme nehati prihajati čez tri leta," je prepričana. Še posebej so v Greenpeaceu razočarani nad dejstvom, da vrh EU ni sprejel jasne zaveze o 30-odstotnem znižanju izpustov toplogrednih plinov v uniji do leta 2020 glede na 1990.

V človekoljubnih organizacijah so medtem glasno podvomili, da gre pri zavezah EU za nova sredstva. Prepričani so, da gre večinoma za reciklirane obstoječe zaveze na področju razvojnega sodelovanja, pri tem pa so pojasnili, da je taka praksa za mnoge evropske države značilna.

Treba se je soočiti z okoljem

Brown in Sarkozy sta dobila tudi vprašanje, ali ni čas, da iskreno pojasnita, kako bo podnebni boj dejansko obremenil že tako prizadeto evropsko gospodarstvo, ki okreva po najhujši krizi po drugi svetovni vojni. Brown je takšno razmišljanje kategorično zavrnil in poudaril, da je ustrezno soočanje s podnebnimi spremembami ogromna priložnost za nova delovna mesta. Za dober podnebni dogovor moramo zagotoviti dovolj denarja in od tega bo imel koristi ves svet, je dodal.

Sarkozy pa je odvrnil: "Kar nas bo drago stalo, je to, da nič ne storimo." Ob tem je novinarja, ki je postavil to vprašanje, vprašal: "In kaj je vaša rešitev, gospod? Premislite malo." Britanski premier in francoski predsednik sicer nista skoparila s pohvalami drug drugemu in sta kategorično zanikala, da bi bile med njima kakšne napetosti. Kot je znano, je Sarkozy Britance nedavno označil za "velike poražence", ker je Francoz Michel Barnier v prihodnji Evropski komisiji dobil resor za notranji trg in finančne storitve – torej nadzor nad londonskim Cityjem.

'Ženske proti kislemu zelju'

Podnebni vrh je z neštetimi poročili o škodljivosti toplogrednih plinov gostitelje srečanja navdihnil z novim predlogom. Danski časnik Politiken je tako v satirični kolumni izrazil prizadevanja za prepoved kislega zelja po vsem svetu. Razlog so s to hrano pogosto povezane posledice v človeškem prebavnem sistemu.

Kot je pojasnjeno v kolumni, milijoni Nemcev jedo kislo zelje, zaradi posledic pa ne povzročajo slabega zraka le "znotraj". "Zunaj se zrak preko teh izpušnih plinov še dodatno segreva in tudi dež postane kisel," piše časnik.

Prav zaradi tega se organizacija Ženske proti kislemu zelju bori, da bi bila v podnebni sporazum, za katerega si prizadevajo udeleženci na vrhu v danski prestolnici, vključena tudi svetovna prepoved kislega zelja. Na žalost politiki doslej še niso dojeli, kako resna je ta oblika onesnaževanja podnebja, še piše časnik.