Barack Obama (Foto: Reuters)

Predlog zakona o zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov je bil potrjen v predstavniškem domu, obtičal pa je v senatu, kjer mu republikanci postavljajo ovire. Eden od predlagateljev zakona, senator John Kerry iz Massachusettsa, je pred kratkim priznal, da z zakonom ne bo nič pred prihodnjo pomladjo.

Tako je že kazalo, da bo ameriški predsednik Barack Obama na Dansko prišel praznih rok, vendar pa je Agencija za zaščito okolja (EPA) z natančno merjeno objavo obudila upanje, da konferenca v Koebenhavnu, kjer iščejo naslednika Kjotskega protokola proti segrevanju ozračja, morda le ne bo propadla. EPA je namreč ugotovila, da "segrevanje ozračja ogroža zdravje in blaginjo ljudi".

Zakon težje spreminjati kot pravila EPA

Zaradi klimatskih sprememb, ki povzročajo taljenje ledu in posledično travmatične spremembe življenjskega prostora, nekateri polarni medvedi postajajo kanibali. Na fotografiji medved z odgriznjeno glavo mladička. (Foto: Reuters)

Ameriško vrhovno

sodišče je leta 2007, sicer malce presenetljivo glede na konzervativno večino, ugotovilo, da so toplogredni plini onesnaževalci okolja in jih lahko EPA regulira brez posebnega zakona. Vendar pa je sodišče nato EPA naložilo, da najprej ugotovi, ali so toplogredni plini, kot je ogljikov dioksid, nevarni za zdravje in blaginjo Američanov. Busheva administracija takšne ugotovitve ne bi nikoli dovolila, čeprav so znanstveniki EPA to že zdavnaj potrdili.

Postopek za pisanje pravno utemeljene ugotovitve se je lahko začel šele z Obamo, ki pa si po besedah tiskovnega predstavnika Bele hiše Roberta Gibbsa še vedno želi, da bi kongres sprejel ustrezen zakon. EPA je aprila napovedala, da dela na potrditvi ugotovitev v skladu s pogojem Vrhovnega sodišča, vendar je Obama upal, da se bo kongres premaknil. Ker se ni, je sedaj dobil "brco", kar je priznal tudi Kerry, ki je dejal, da je sporočilo kongresa kristalno jasno.

Obama želi zakon, ker je tega težje spreminjati kot pravila EPA, ki jih lahko potem spet spremenijo, če pride na oblast "novi Bush". Sporočilo EPA je v ponedeljek podžgalo tudi nasprotnike omejevanja izpustov toplogrednih plinov, ki so zbrani okrog Ameriške trgovinske zbornice, ne glede na to, da zagovorniki sprememb zagotavljajo, da bo vlaganje v nove tehnologije odprlo nova delovna mesta in sprožilo novo tehnološko revolucijo.

'Izgovorov ni več'

(Foto: Reuters)

Upraviteljica EPA Lisa Jackson je dejala, da sedaj ni več nobenih izgovorov za zavlačevanje in je treba sprejeti ukrepe za zmanjšanje izpustov v skladu z obstoječim zakonom o čistem zraku. Leto 2009 je zdaj zabetonirano v zgodovino kot leto, ko je ameriška vlada začela resno ukrepati proti izzivom toplogrednih plinov.

Jacksonova je obenem zavrnila trditve nasprotnikov uveljavljene znanosti in dejala, da je neizpodbitnih dokazov o tem, da se ozračje segreva zaradi človeških dejavnosti, več kot dovolj.

Ameriški energetski in drugi industriji, ki se krčevito bori proti omejevanju izpustov toplogrednih plinov, sedaj ne ostane na voljo veliko manevrskega prostora. Dobičke bodo skušali rešiti skozi zakonodajni proces, vendar pa se jim zavlačevanje več ne izplača.

Z zakonom lahko dobijo več, saj predlog predvideva trgovanje z dovoljenimi emisijami, pravila EPA pa tega ne bodo uvedla. Vendar pa je skoraj gotovo, da se bo počakalo na zakon, EPA pa bo v tem času nad kongresom držala meč.

Brown: Evropa bi morala zmanjšati izpuste

Okoljski minister Švedske, ki trenutno predseduje EU, Andreas Carlgren je ob zadnjih dogodkih poudaril, da je podpis dogovora na konferenci odvisen predvsem od ZDA in Kitajske. Osupel bom, če Obama ob prihodu ne bo ponudil še več, je dodal Carlgren.

Britanski premier Gordon Brown je medtem vse evropske voditelje pozval, naj se zavežejo k večjim spremembam glede zmanjševanja toplogrednih izpustov. Trenutno je namreč EU pripravljena na to samo v primeru, če v Koebenhavnu pride do mednarodnega dogovora.

Omejitev na dvig temperature za dve stopinji Celzija mogoče ne bo dovolj

Glavni pogajalec ZN Yvo de Boer je kljub temu še vedno prepričan, da bi bil podpis sporazuma na podnebni konferenci "samomorilski pakt“, posebej za otoške države, ki bodo izginile, če se gladina morja dvigne. To pa se bo zgodilo, tudi če pride do podpisa sporazuma, saj ta predvideva omejevanje dviga povprečne temperature za dve stopinji Celzija.

(Foto: Reuters)

Glavna pogajalka Grenade Dessima Williams je dodala, da ogrožene otoške države ne bodo sprejele rešitve, "ustvarjene za televizijo“. Ob tem je pozvala k zavezujoči pogodbi, ki bi razvite države prisilila k 25- do 40-odstotnemu zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida. "Tukaj smo, da se rešimo pred gorenjem in utapljanjem. Tukaj smo, da se borimo za ambiciozen dogovor.“

Tudi Nepal in Bangladeš se bojita, da bi dvig temperature za dve stopinji Celzija povzročil katastrofo in pustil milijone ljudi brez strehe nad glavo. Pogajalca omenjenih držav sta zato razvite države pozvala, naj v kakršen koli dogovor že vključijo tudi denarno pomoč najbolj ogroženim državam.