Poročilo o mučenju brutalnejše od pričakovanega: 'waterboarding', stanje na polomljenih nogah in tudi po 180 ur brez spanca

Ameriški senat je danes objavil 480 strani dolg povzetek poročila o mučenjih med zaslišanji, ki so jih izvajali agenti Obveščevalne agencije Cia po 11. septembru 2001, ko so teroristi z dvema potniškima letaloma izvedli napad na Svetovni trgovski center (WTC) v New Yorku. Eno letalo je takrat priletelo tudi v Pentagon, še eno pa je strmoglavilo v Pensilvaniji.

Poročilo so sestavili demokrati v senatnem odboru za obveščevalne dejavnosti, republikanci pa se z njim ne strinjajo in naj bi svojega predstavili pozneje. Objavo povzetka so nekoliko preložili, ker si niso bili enotni glede tega, kaj iz sicer 6000 strani dolgega poročila predstaviti javnosti. 

Kaj vse razkriva poročilo?

Kot je znano, so Ciini agenti med zasliševanjem osumljencev uporabljali nezakonite metode, s katerimi so želeli priti do pomembnih podatkov, a te metode pravih rezultatov niso prinesle.

Sramotno poročilo zdaj razkriva nekaj najbolj brutalnih tehnik zasliševanja, ki so včasih trajala tudi po več dni. Osumljenci so bili prisiljeni, da stojijo na polomljenih nogah, morali so bedeti tudi po 180 ur skupaj. Neka soba je bila tako hladna, da je eden od njih v njej zmrznil ...

'Waterboarding'

Čeprav je Cia ves čas trdila, da so metodo "waterboardinga", ki daje zaslišanemu občutek, da se utaplja, uporabili samo na treh osumljencih – Khalidu Sheikhu Mohammedu, Abuju Zabaydahu in Abdu Al Rahim al-Nashiriju, poročilo razkriva, da jih je bilo več. Obstaja celo fotografija enega od njih, posneta na lokaciji, za katero je Cia trdila, da te metode tam ni izvajala. In čeprav vseskozi trdijo, da metoda "waterboardinga" ni fizično škodljiva, poročilo navaja, da lahko pri človeku povzroči bruhanje in krče. Zabaydah je, na primer, pri tem postal povsem neodziven, iz ust pa so mu bruhali mehurčki, opisuje poročilo. Mohammed je to izkušnjo prestal kar 183-krat, kar poročilo opisuje kot večkratno skorajšnjo utopitev.

Slana jama

V neki stari tovarni v predmestju Kabula so Američani septembra 2002 odprli tajni zapor Salt Pit oz. Slano jamo, ki ga je vodila Cia. Šlo naj bi za temačen zapor, ki so ga obvladovali neizurjeni agentje, tam pa so povsem brez nadzora izvajali zaslišanja, za katera niso bili pooblaščeni. Vse skupaj naj bi vodil mlajši agent, ki za kaj takega ni imel niti znanja niti izkušenj, v preteklosti pa naj bi imel tudi "težave", zaradi katerih bi moral biti suspendiran iz vrst Cia. O kakšnih težavah je govora, ni znano. Poročilo prav tako ugotavlja, da možje, ki so delali v Slani jami, niso prestali pravega urjenja in so imeli v preteklosti težave z nasilništvom in neprimernim vedenjem.

Novembra 2002 je osumljenec, ki je bil delno slečen z verigami priklenjen na tla, umrl zaradi podhladitve. Gre za podoben primer, ki se je istega leta zgodil terorističnemu osumljencu Gulu Rahmanu, le da je bil ta priklenjen na stene.

Ljudje, ki so videli Slano jamo, jo opisujejo kot nekakšno mučilnico. Kot pravijo, še niso videli ameriškega zapora, v katerem bi z zaporniki ravnali na tak način. Nekateri prostori naj bi bili tako temni, da so morali stražarji nositi naglavne luči, če so hoteli kaj videti, spet drugi prostori pa so bili osvetljeni z umetno belo svetlobo, s čimer so mučili osumljence.

Zasliševanja brez prestanka, rektalna rehidracija in stanje na polomljenih nogah

Stražarji so zapornike silili, da so morali stati na polomljenih stopalih ali nogah, čeprav jim je bilo naročeno, da tistih, ki so poškodovani, ne bodo zasliševali tako, da bi njihovo zdravstveno stanje še poslabšali.

Pri vsaj petih osumljencih so uporabljali t. i. "rektalno rehidracijo", to je zalivanje zadnjične odprtine z vtaknjeno cevjo. Osumljencem so grozili z vrtalnim svedrom ali pištolo, potapljali so jih v ledene kopel, niso jim dovolili spati, pač pa so jih silili, da so bedeli tudi po 180 ur skupaj. Nekateri med njimi so morali biti goli, pogosto so jim glave pokrili s kapucami ter jih vlekli gor in dol po hodnikih. Izpostavljali so jih tudi bučni glasbi in močni svetlobi.

Stražarji informacij od osumljencev niti niso poskušali dobiti na sprejemljiv način, pač pa so takoj prešli na najbolj brutalne tehnike zasliševanja. Zasliševanje in mučenje je trajalo ves čas, več dni ali tednov, brez prestanka. Pri Zabaydahu, ki je bil med zajetjem ustreljen, naj bi stražarji dobili celo navodila, da imajo informacije, ki jih hrani, prednost pred njegovim zdravstvenim stanjem. To je pozneje vodilo v to, da se mu je strelna rana okužila.

Koliko ljudi je bilo, najbrž ne bo nikoli jasno

In medtem ko Cia trdi, da so na tak način zasliševali okoli 100 ljudi, je poročilo ugotovilo, da jih je bilo vsaj 119. "Dejstvo je, da niso vedeli, koliko ljudi imajo, ker enostavno niso vodili natančne evidence," ugotavlja poročilo. Vsaj 26 ljudi naj bi bilo pridržanih po krivici. Dva ujetnika sta med mučenjem umrla, ves dan pa so obdelovali tudi dva ujetnika, ki sta bila v resnici sodelavca Cie. Glede na slabo vodenje podatkov pa najbrž nikoli ne bo povsem jasno, koliko ljudi je tam bilo, in kaj vse so morali prestati.

Poročilo še razkriva, da CIa s posebnimi zasliševalskimi metodami ni pridobila nobenih pomembnih in drugače nedostopnih obveščevalnih podatkov, kar so zavajajoče trdili. "Ko gre človek skozi nekaj tako brutalnega, bo rekel vse, samo, da se bo mučenje nehalo," ugotavlja poročilo. Pregledali so 20 primerov, za katere Cia trdi, da so jo uspešno pripeljali do uporabnih podatkov in jih na drugačen način, kot z mučenjem, ne bi mogli pridobiti, a so ugotovili, da tudi to ni res. Kot vse kaže, je Cia zavajala celo Belo hišo.

Poostrili stopnjo varnosti pred ameriškimi poslopji

ZDA so pred objavo poročila povečale stopnjo varnosti pred ameriškimi poslopji po svetu. Predstavnik Bele hiše je dejal, da so nekatere varnostne ukrepe sprejeli na veleposlaništvih in v drugih stavbah po svetu.

Cia naj bi pripravljala svojo različico dogajanja, njeni predstavniki pa že trdijo, da so le izpolnjevali ukaze ter varovali ameriška življenja.

Bush: Lahko smo srečni, da imamo Cio

Bela hiša objavo senatnega poročila pozdravlja, hkrati pa opozarja, da bi lahko bila zaradi objave ogrožena ameriška poslopja po svetu. Zunanji minister John Kerry je pred tem sicer predsednico senatnega odbora Dianne Feinstein opozoril, naj razmisli o odložitvi objave poročila.

Pred objavo povzetka poročila se je oglasil tudi nekdanji predsednik George Bush, ki je bil na čelu države v času izvajanja spornih tehnik zasliševanj. "Lahko smo srečni, da imamo moške in ženske, ki trdo delajo v Cii," je dejal. Nekdanji direktor Cie Michael Hayden pa je dejal, da je treba zaščititi zgodovino.

Predsednik odbora za obveščevalne dejavnosti v predstavniškem domu ameriškega kongresa, republikanec iz Kalifornije Mike Rogers, je v nedeljo znova pozval senat, naj ne objavi poročila, češ da bo s tem po nepotrebnem ogrozil življenja.

Feinsteinova pa je za časnik Los Angeles Times dejala nasprotno. "Ostre zasliševalske metode so spodkopale družbene in ustavne vrednote, na katere smo ponosni. Vsak, ki bo prebral poročilo, bo poskrbel, da se kaj takšnega nikoli več ne ponovi," je dejala.