'ZDA niso dale zelene luči Nevihti'

Prvi veleposlanik ZDA na Hrvaškem Peter Galbraith je v pogovoru za hrvaško televizijo HTV, objavljenem v nedeljo, dejal, da ZDA niso dale zelene luči za hrvaško osvobodilno akcijo Nevihta leta 1995. Sicer niso dale niti rdeče luči, tedanji hrvaški voditelj Franjo Tuđman pa je to razumel kot odobritev, je dejal Galbraith.

"ZDA niso dale zelene luči za operacijo Nevihta. Bili smo zelo previdni. ZDA niso dale nobenega znaka, niti rdeče luči, Tuđman pa je to razumel kot odobritev za akcijo. Rekli pa smo mu, da če se bo odločil za akcijo, bo sam prevzel tudi vsa tveganja, kar pomeni, da mu ZDA ne bodo priskočile na pomoč, če bo šlo kaj po zlu. Opozoril pa sem ga tudi, naj ne škoduje civilistom," je dejal nekdanji veleposlanik ZDA na Hrvaškem.

Poudaril je sicer, da je bila operacija Nevihta povsem legitimna operacija v vojni, ki je bila Hrvaški vsiljena. Rešila je tudi več tisoč ljudi v Bihaću v BiH, ki so jo stiskale sile bosanskih Srbov. Bila pa je tudi povsem samostojna operacija, v kateri ameriške sile niso imele vidnejše vloge, niti niso urile hrvaških sil, razen na področju človekovih pravic, saj bi sicer kršile mednarodne sankcije, je poudaril Galbraith.

Veleposlanik presenečen nad obsodbo Gotovine

Vseeno so bili, kot je ugotovilo haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, med to operacijo storjeni vojni zločini in zločinsko dejanje izgona Srbov iz Hrvaške, je dejal veleposlanik. In za to sta bila sedaj obsojena generala Ante Gotovina in Mladen Markač, je dejal Galbraith, ki je bil sicer presenečen nad obsodbo Gotovine.

Da je Hrvaška izročila generale haaškemu sodišču, dokazuje njeno zavezanost vladavini prava, saj je edina država, ki je po zmagi v vojni izročila svoje generale. Sodišču je izročila tudi najbolj tajne dokumente, posnetke Tuđmana in podobno, kar dokazuje njen razvoj v državo, v kateri vlada pravo.

Za prvega hrvaškega predsednika Tuđmana je sicer dejal, da je bil "človek 19. stoletja", ker se je zavzemal za etnično homogeno Hrvaško in tudi za razdelitev Bosne in Hercegovine, čemur so nasprotovali celo v njegovi HDZ. Bil pa je tudi oseba, ki ni preprečila zločinov nad civilisti oziroma je, kot je ugotovilo haaško sodišče, vodila zločinski načrt za pregon Srbov s hrvaškega ozemlja, je še menil Galbraith.

Hrvaška televizija je sicer v nedeljo objavila tudi podatke hrvaškega tožilstva, da so med operacijo in neposredno po operaciji Nevihta leta 1995 zabeležili 24 primerov vojnih zločinov, pri čemer je bilo ubitih 156 ljudi. Za večino žrtev kriminalistične preiskave še trajajo, doslej pa so obravnavali le deset pripadnikov hrvaških oboroženih sil, ki jih bremenijo uboja skupno enajstih ljudi.

Med Nevihto in po njej so zabeležili tudi 47 t. i. navadnih ubojev, ki niso bili vojni zločin. Do zdaj so obravnavali 33 storilcev, odgovornih za smrt 21 ljudi, ostalih storilcev pa niso odkrili, so za HTV pojasnili na tožilstvu.

Hrvaški helsinški odbor je sicer navedel, da je med osvobodilno operacijo in po njej umrlo 677 ljudi. A razlika v številkah je po navedbah hrvaškega tožilstva v tem, da helsinški odbor ni ločil med žrtvami vojne ter žrtvami vojnih zločinov in ubojev.

Bodo Gotovini sodili tudi v BiH?

Policija Republike srbske je pri tožilstvu Bosne in Hercegovine vložila ovadbo proti več hrvaškim generalom. Kot zahtevajo, bi jim morali soditi za vojne zločine med vojaškimi operacijami na zahodu BiH ob zaključku vojne leta 1995, poroča hrvaška Slobodna Dalmacija. Tožilstvo v Sarajevu se za zdaj za vložitev obtožnic še ni odločilo.

Policija Republike srbske zahteva vložitev obtožnic proti Anteju Gotovini, Rahimu Ademiju, Damirju Krstičeviću, Miljenku Filipoviću, Ljubu Ćesiću Rojsu in drugim. Ovadeni so vsi hrvaški visoki častniki, ki so po operaciji Nevihta leta 1995 sodelovali še v operacijah Maestral in Južna poteza na zahodu BiH, navaja Slobodna Dalmacija, ki opozarja naštete, naj ne hodijo v BiH, ker bi jih lahko aretirali.

Na tožilstvu BiH v Sarajevu so za splitski časnik potrdili, da po ovadbi tožilstva Republike srbske izvajajo preiskavo proti več hrvaškim visokim častnikom med vojno, da pa obtožnic še niso vložili. Časnik navaja, da bi bile lahko po sicer neuradnih informacijah obtožnice objavljene že v naslednjih dneh. Istočasno pa naj bi bili nato objavljeni tudi zaporni nalogi.

V Slobodni Dalmaciji sicer poudarjajo, da pravosodni organi BiH primere vojnih zločinov obravnavajo v skladu z domačo zakonodajo, ne pa po praksi haaškega sodišča. To pomeni, da je za vsakega obtoženega treba dokazati osebno odgovornost za zločin, medtem ko sodišča ne sodijo zaradi poveljniške odgovornosti. Tako neki general na sodišču BiH za vojne zločine ne bi odgovarjal za zločin, ki ga je zagrešil pripadnik njegove brigade, ampak zgolj za zločine, ki jih je zagrešil sam.