Žrtev kasetne bombe v Libanonu (Foto: Reuters)

Kasetno strelivo (Foto: Reuters)

Danes je v veljavo stopila Konvencija ZN o prepovedi uporabe kasetnega streliva, orožja, v katerem je več manjših delcev – od bomb, granat do raket, ki se razsujejo po obširnih območjih. Veliko teh delčkov pa lahko ostane neeksplodiranih tudi več let in predstavljajo posebej veliko nevarnost civilnemu prebivalstvu, še ko se oborožen konflikt že konča.

O besedilu konvencije, ki prvič prinaša opredelitev kasetnega streliva in prepoveduje njegovo uporabo, proizvodnjo, kopičenje zalog in prodajo, so se države članice ZN dogovorile decembra 2008, za njeno veljavnost pa jo je moralo ratificirati 30 držav. Konvencija določa tudi stroge roke za uničenje zalog tega streliva in očiščenje onesnaženih območij. Od držav zahteva podporo prizadetemu prebivalstvu.

'Še naprej bomo pomagali žrtvam'

Niš leta 2000. Čiščenje območja. (Foto: Reuters)

Za Slovenijo, ki je konvencijo kot 17. država ratificirala 19. avgusta 2009, je posebej pomemben humanitarni vidik konvencije. V zvezi s tem namerava slovenska stran še naprej aktivno nuditi pomoč žrtvam neeksplodiranih ubojnih sredstev, predvsem prek Mednarodne ustanove – fundacije za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF), poudarjajo na zunanjem ministrstvu.

Slovenija se je aprila letos tudi pridružila skupini prijateljev predsedstva prvega sestanka pogodbenic konvencije za pripravo akcijskega načrta, ki bo potekal od 9. do 12. novembra v Laosu.

Po konvenciji je rok za očiščenje kontaminiranih območij s kasetnim strelivom 10 let, za uničenje njegovih zalog pa osem let. Slovenija ima na zalogi še 1080 kompletov kasetnega streliva, so še sporočili z MZZ.

Konvencijo podpisalo 107, ratificiralo 37 držav

Generalni sekretar ZN Ban Ki Mun je že v petek izrazil zadovoljstvo, da bo konvencija začela veljati in odpravila to "grozljivo orožje v svetu". Da konvencija stopa v veljavo le dve leti po sprejemu, pa po njegovih besedah kaže na "kolektivno odvrnitev sveta od tega grozljivega orožja", ki je "nezanesljivo in nenatančno" in ki civiliste ubija in pohablja še dolgo po koncu oboroženih konfliktov.

Papež Benedikt XVI. se je v svojem nedeljskem nagovoru z balkona svoje poletne rezidence Castelgandolfo okoli 4000 vernikom spomnil vseh ubitih zaradi tega streliva in pozdravil prepoved njegove uporabe. Izrazil je "zadovoljstvo" s konvencijo. "Moje prve misli so namenjene številnim žrtvam, ki so utrpele ali še trpijo resno fizično in moralno škodo, vključno z izgubo življenja, zaradi teh zahrbtnih naprav," je dejal in ocenil, da je mednarodna skupnost pokazala "modrost in daljnovidnost", ko je sprejela konvencijo, ter vse države pozval k pristopu.

Pripadniki ZN čistijo libanonsko območje, na katerega je Izrael odvrgel kasetne bombe. (Foto: Reuters)

Na konvencijo se je odzvala tudi visoka zunanja predstavnica EU Catherine Ashton, ki je v imenu Evropske unije izrazila "globoko zaskrbljenost" zaradi velikanskih humanitarnih, socialno-gospodarskih in razvojih izzivov, ki jih še vedno predstavlja uporaba kasetnega streliva. Konvencija poudarja ukrepe za pomoč žrtvam, zato je Ashtonova potrdila odločnost EU za krepitev nege, rehabilitacije ter socialne in gospodarske reintegracije tistih, ki jih je prizadela uporaba takšnega streliva. "Nadaljnji napori so potrebni za zvišanje števila ratifikacij," je še izpostavila.