Z več slovesnostmi so se danes v Berlinu spomnili začetka gradnje berlinskega zidu, ki se je začela pred 50 leti 13. avgusta 1961, zid pa je 28 let ločeval zahodni in vzhodni del mesta. Nemška kanclerka Angela Merkel je ob tej priložnosti poudarila pomen boja za svobodo in demokracijo po vsem svetu.
"Krivica, ki nas je doletela pri gradnji zidu, nas do danes opominja, da se moramo boriti za svobodo, demokracijo in državljanske pravice, tako doma kot drugod po svetu," je povedala Merklova.
Merklova, hči protestantskega pastorja, se je sicer rodila v Zahodni Nemčiji, a se je že v mladih letih s starši preselila v vzhodni del države. Povedala je, da se tudi sama spomni groze, ki je spremljala gradnjo zidu, saj je bila njena družina nasilno ločena od širših družinskih članov.
"Še bolj nepozabni pa so spomini na veselje, ki je Nemce spremljalo ob padcu zidu leta 1989," je dodala Merklova.
Nemški predsednik Christian Wulff je v govoru ob slovesnosti na "mejni ulici" Bernauer dejal, da bi morala Nemčija znotraj svojih meja spodbujati več svobode in številnim priseljencem v državi pomagati k lažji integraciji.
Wulff se je tudi spomnil vseh tistih, ki so umrli ob meji, ki je ločevala vzhodni in zahodni del Nemčije, ter tistih, ki so bili zaradi političnih vzrokov preganjani in so pristali v zaporih.
"Zid je sedaj že zgodovina, a te zgodovine ne smemo pozabiti. Naša odgovornost je, da spomin nanj ohranjamo živ in ga prenesemo na prihodnje generacije, da se tovrstne krivice ne bi mogle nikoli več ponoviti," je še dejal Wulff.
Ob polnoči so pred kapelo sprave v Berlinu začeli z branjem imen in življenjskih zgodb 136 ljudi, ki so umrli med poskusom prečkanja meje. V mestu se je odvilo tudi več projekcij filmov na prostem ter vodenih ogledov do zgodovinsko pomembnih točk ob liniji, kjer je nekoč stal zid.
Po vsej državi so zastave spustili na polovico droga, opoldne pa so spomin na žrtve počastili z minuto molka, med katero se je v Berlinu ustavil javni promet, oglasili pa so se tudi zvonovi številnih cerkva v mestu.
Prebivalci vzhodnega dela Berlina so se 13. avgusta 1961 nepričakovano zbudili za bodečo žico, NDR pa je začela graditi zid, da bi preprečila eksodus svojih prebivalcev na Zahod.
Postopoma je ograje z bodečo žico zamenjal 155 kilometrov dolg in okoli štiri metre visok betonski zid, ki je razdelil Vzhodni in Zahodni Berlin, na drugi strani pa ločil Zahodni Berlin od ostalih delov Vzhodne Nemčije. Zid je postal simbol delitve med Vzhodom in Zahodom, njegov padec 9. novembra 1989 pa je predstavljal vrhunec v nizu dogodkov, ki so naznanjali propad komunističnih držav.
KOMENTARJI (31)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.