Zaveza k oblikovanju prostotrgovinskega območja postaja realnost

V Honoluluju na Havajih so voditelji devetih držav članic Azijsko-tihomorskega foruma za gospodarsko sodelovanje (Apec) dosegli dogovor o širšem okviru čezpacifiškega partnerstva (TPP). Gre za pobudo, ki bi lahko v prostotrgovinskem območju združila več kot tretjino svetovnega gospodarstva.

V čezpacifiško partnerstvo je bilo doslej povezanih devet članic Apeca, a ni Kitajska doslej pokazala interesa k članstvu v gospodarski navezi. Na vrhu Apec se jim je pridružila še Japonska, kar pomeni, da bi prostotrgovinsko območje TPP v primeru uresničitve postalo največje na svetu. Vseh 21 članic Apeca s 40 odstotki svetovnega prebivalstva pod svojim okriljem obvladuje 44 odstotkov svetovne trgovine.

Članice Apeca so Avstralija, Brunej, Čile, Filipini, Hongkong, Kanada, Kitajska, Indonezija, Japonska, Malezija, Mehika, Nova Zelandija, Papua Nova Gvineja, Peru, Rusija, Singapur, Južna Koreja, Tajvan, Tajska, Vietnam in ZDA. Washington sicer upa tudi, da bo pobuda služila kot strateški vezni člen med ZDA in regijo, ki naj bi v prihodnjih letih odigrala ključno vlogo pri poganjanju svetovne gospodarske rasti.

Prav skupen gospodarski prostor prostega tržnega pretoka bi lahko izdatno podkrepil gospodarsko rast, po načrtih pa naj bi TPP kot pionirski model za vsa tržna zavezništva zaživel že naslednje leto.

Washington in Peking na ločenih bregovih

Čeprav Kitajska v pogovorih TPP ni sodelovala, je predsednik Hu Jintao podprl prizadevanja za vzpostavitev prostega trga v regiji, v katerega bi bile sčasoma vključene vse članice Apeca. Uradni Peking se namerava osredotočiti na inovacije in povečati tudi prekooceanska vlaganja v gospodarstva. Prav širitev na azijska tla je po mnenju poznavalcev rešitev za ameriško gospodarstvo – tako ekonomsko kot strateško.

Predsednik Obama je med pogovori Kitajsko opozoril na ameriško nestrinjanje s kitajsko ekonomsko politiko. Uradni Washington moti monopolna politika kitajskih podjetij in hermetično zaprt gospodarski prostor na Kitajskem ter po mnenju Washingtona prepočasno prilagajanje Kitajske na hitra svetovna dogajanja. Predvsem pa je, poleg slabega varstva intelektualne lastnine, problematična kitajska valuta juan.

Med srečanjem s kitajskim predsednikom Hu Jintaom je Obama izrazil zahtevo po tem, da Kitajska dovoli dvig vrednosti kitajske valute, kot nujo pa je poudaril tudi rebalans celotne svetovne ekonomije. Kritiki namreč trdijo, da je juan umetno podcenjen, s čimer Kitajska spodbuja izvoz, s tem pa beleži ogromne zunanjetrgovinske presežke.

Apec naklonjen širitvi

TPP, katerega članstvo sedaj sestavljajo majhni trgi Čila, Nove Zelandije, Bruneja in Singapurja skupaj z ZDA, Avstralijo, Malezijo, Vietnamom, se pogaja sedaj za vstop Peruja v izbrano druščino. Željo po začetku pristopnih pogajanj je izrazilo tudi tretje največje gospodarstvo sveta, Japonska. Japonski nameri k pristopu sicer močno nasprotujejo japonski kmetje.

Japonski premier Jošihiko Noda je ameriškemu predsedniku povedal, da namerava Japonska revidirati omejitve japonskega uvoza govedine, s čimer bi se trg odprl za uvoz ameriške govedine. V skupni izjavi so voditelji držav, ki sodelujejo v TPP, zapisali, da delijo "močan interes", kar se tiče širjenja članstva.

Med tistimi, ki zaenkrat ostajajo zunaj, je na primer drugo največje gospodarstvo na svetu, Kitajska. Obama sicer njenega sodelovanja ni izključil, ameriška državna sekretarka Hillary Clinton pa je izpostavila temeljne vrednote trgovinskega dogovora, kot sta odprtost trgov in delovni standardi.

Vrh na Havajih poteka ob izjemno strogih varnostnih ukrepih, kar predvsem jezi sicer pregovorno mirne domačine. Ob tem pa srečanje voditeljev spremlja okoli 400 protiglobalizacijskih protestnikov, ki pa si niso uspeli izboriti poti do močno varovanih prizorišč zasedanj.