Na vzhodu ameriške države Teksas so našli posmrtne ostanke ponesrečenih astronavtov z ameriškega vesoljskega raketoplana Columbia, ki je včeraj med pristajalnim manevrom s hitrostjo okrog 20 tisoč kilometrov na uro na višini približno 62 kilometrov nad Teksasom razpadel na več delov in zgorel. Pri mestu Hemphill so v bližini razbitin našli zoglenel človeški trup, stegensko kost in lobanjo, medtem ko so na drugem koncu Teksasa odkrili vesoljsko čelado.
Programski direktor misije raketoplana Columbia Ron Dittemore je na Floridi priznal, da ne morejo z gotovostjo izključiti možnosti, da je za nesrečo med pristankom kriv dogodek, do katerega je prišlo 16. januarja, le minuto po vzletu raketoplana, ko je v spodnji del levega krila treščil del zaščitne obloge tanka za gorivo. Strokovnjaki Nasa so takrat natančno pregledali posnetke dogodka in ocenili, da je škoda zanemarljiva in da ne bo povzročala težav med povratkom na Zemljo, kar so potrdili tudi v petek, dan pred tragedijo. Dittemore je priznal, da je bila morda škoda večja, kot so sprva mislili. Kljub temu pa je opozoril, da ne gre sprejemati prenagljenih sklepov in je bolje počakati na konec preiskave, kajti nekaj, kar se zdi najverjetneje, še ne pomeni, da je na koncu tudi res. Nasa je še v petek zatrjevala, da so podrobno pregledali posnetke vzleta in sklepali, da škoda ni nevarna.
Usodna zaščitna plast raketoplana
Ohišje raketoplana je iz aluminija, vendar je s pomočjo silikona "oblepljeno" z okrog 20.000 posebnimi ploščicami, ki ga ščitijo pred visokimi temperaturami v času vstopanja v atmosfero med povratkom na Zemljo. V času, ko je razpadel, je bil raketoplan Columbia izpostavljen temperaturi okrog 1650 stopinj Celzija. Zaščitna obloga tanka za gorivo je sicer lahka, vendar kljub temu nevarna ob upoštevanju hitrosti vzleta raketoplana. V skladu s tem scenarijem je pena s tanka za gorivo poškodovala zaščitne ploščice pod levim krilom Columbie, kar v vesolju ni predstavljalo problema, vendar pa temperature med prodiranjem skozi zemljino ozračje izredno narastejo. Poškodovana ploščica naj bi odpadla, nato pa naj bi prišlo do verižne reakcije in raketoplan je začel razpadati na kose.
V primeru, da je za nesrečo res kriva poškodba, so bili vesoljci obsojeni na smrt že nekaj minut pred vzletom 16. januarja. Dittemore je dejal, da v orbiti tega ne bi mogli popraviti. Tudi če bi se sprehodili po vesolju in si krilo ogledali, škode ne bi ugotovili, raketoplan pa ni bil opremljen z robotsko roko, ki bi s kamero dosegla površino pod levim krilom, ki je bila morda poškodovana. V primeru, da bi posadka zanesljivo vedela za škodo, bi bila edina rešitev zanje čakanje na Mednarodni vesoljski postaji, da pride ponje drugi "taksi", vendar pa bi to čakanje hudo obremenilo iz dneva v dan manjši proračun Nasa.
Poveljstvo na Zemlji je slišalo samo še besedi "roger" in "uh"
Nasa je izgubila stik z raketoplanom malce pred 9. uro. Ob 8. uri in 53 minut so instrumenti v kontrolni sobi na Zemlji pokazali nenaden padec temperature v hidravličnem sistemu levega krila raketoplana. Tri minute kasneje so prenehali prihajati tudi podatki o pritisku v levem delu sistema pristajalnih koles.
Poveljstvo misije je vesoljce v raketoplanu obvestilo o dogodkih, ki niso povzročili preplaha, saj so se podobne stvari dogajale že v preteklosti. Poveljnik misije na raketoplanu Rick Husband je potrdil sprejem sporočila in raketoplan je nadaljeval pot preko meje med zveznima državama Nova Mehika in Teksas. Nato je poveljstvo na Zemlji dobilo nejasno sporočilo z raketoplana in se odzvalo s prošnjo, naj ponovijo besede.
Poveljstvo misije je nato od Husbanda slišalo le ameriški izraz za potrditev "roger", ki v letalskem žargonu pomeni klic na pomoč, ter "uh", nakar je bila komunikacija nenadoma prekinjena in vsi poskusi, da bi jo ponovno vzpostavili, so bili zaman. To se je dogajalo na višini skoraj 63 kilometrov in pri 18-kratni hitrosti zvoka. Raketoplan je nato razpadel, pri čemer so se deli razleteli v območju okrog 130 kilometrov na meji med Teksasom in Louisiano. Poleg Husbanda in Ramona so bili med posadko tudi pilot William McCool, poveljnik tovora Michael Anderson ter specialisti David Brown, Laurel Clark in Kalpana Chawla, ki je indijskega rodu.
Misija je bila izključno znanstvene narave
16-dnevna misija raketoplana Columbia je bila izključno znanstvena. Sedem astronavtov - med njimi tudi prvi izraelski - je opravilo več kot 80 poskusov z različnih področij: od fizike, medicine in biologije do ekologije in psihologije. Dan pred predvideno vrnitvijo raketoplana na Zemljo so misijo označili za izjemno uspešno.
Ob nesreči Columbie se je izgubilo za približno štiri tone raziskovalnega materiala. Sedem astronavtov - štirje med njimi so bili po poklicu piloti, eden fizik in dva zdravnika - so raketoplan začasno spremenili v vesoljski laboratorij. V dveh izmenah so v sodelovanju z več kot 70 znanstveniki na Zemlji delali 24 ur na dan. Med drugim jim je z vesoljskimi posnetki brazilskega pragozda uspelo potrditi teorijo, da lahko obsežni požari z redčenjem oblakov vplivajo na segrevanje ozračja na Zemlji. Breztežnostni prostor, so ugotovili, izjemno pospešuje rast rakavih celic. Raziskovali so tudi njegov vpliv na podgane in različne žuželke; še posebej dobro naj bi se v breztežnostnem prostoru počutile vinske mušice.
