Na vrhu EU žarek upanja glede Ukrajine in korak naprej glede Grčije

Dva ključna sestanka sta narekovala potek februarskega neformalnega zasedanja voditeljev članic EU, ki je bilo po januarskih terorističnih napadih v Parizu posvečeno boju proti terorizmu, a sta to temo zasenčili Ukrajina in Grčija.

Prvi je bil sestanek normandijskega vrha – Nemčije, Francije, Rusije in Ukrajine, ki so po 17-urnih pogajanjih v četrtek dopoldne v Minsku dosegli nov mirovni dogovor. Voditelji so se na ta nov mirovni pakt iz Minska odzvali previdno. To je "dobrodošla novica", ki prinaša upanje, a prava preizkušnja bo spoštovanje premirja na terenu, je poudaril predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Prvi mirovni dogovor iz Minska ni bil spoštovan, biti moramo previdni, je pojasnil zadržanost in dvome ter previden optimizem evropskih držav.

Francoski predsednik Francois Hollande je opozoril, da dogovor ne zagotavlja trajnega uspeha ter da bodo odločilne prihodnje ure, nemška kanclerka Angela Merkel pa je ocenila, da je dogovor "žarek upanja, nič več in nič manj", ter poudarila, da morajo sedaj besedam slediti dejanja.

Kljub dogovoru so se sicer članice unije odločile, da v ponedeljek začnejo veljati sankcije proti 19 posameznikom in devetim pravnim oseb, sprejete zaradi stopnjevanja nasilja v Ukrajini, a zadržane v podporo diplomatskim prizadevanjem za dogovor v Minsku. Naša vera v dobro voljo ruskega predsednika Vladimirja Putina je omejena, zato moramo ohraniti odločitev o sankcijah, je odločitev pojasnil Tusk in opozoril, da EU ne bo oklevala z nadaljnjimi ukrepi, če bo Rusija kršila mirovni pakt iz Minska.

Dogovor je pozdravil tudi slovenski premier Miro Cerar, ki je izpostavil, da je to pomemben korak naprej zlasti zato, ker je pri njem neposredno sodeloval tudi Putin, s čimer je prevzel osebno odgovornost za njegovo uresničevanje. "To je prineslo novo dimenzijo v dosedanje pogovore o tem hudem problemu," je ocenil.

Glede Grčije pomemben premik naprej

Drugi ključni sestanek je bilo izredno zasedanje finančnih ministrov držav v območju evra, ki poskušajo z Grčijo poiskati kompromis o nadaljnji finančni pomoči in pogojih zanjo. Novi grški premier Aleksis Cipras, ki se je prvič udeležil vrha unije, je namreč januarja na volitvah zmagal z obljubami, da bo napravil konec bolečemu zategovanju pasu, sedaj pa poskuša te obljube izpolniti in zmehčati pogoje za nadaljnjo finančno pomoč Grčiji.

Finančni ministri držav v območju evra so v sredo okoli sedem ur poskušali zbližati stališča, a so se razšli na nasprotnih bregovih. Šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem in Cipras sta nato na dan vrha dosegla dogovor, ki omogoča premik naprej. Dogovorila sta se, da bodo "institucije" z grškimi oblastmi začele tehnično analizo skupnih točk med obstoječim programom pomoči in načrti nove grške vlade s ciljem olajšati razpravo na evroskupini v ponedeljek.

Dijsselbloem v tvitu ni uporabil besede "trojka", ki je za Grke stigma socialnega zatona in izgube suverenosti, niti izraza "tri institucije", ki ga je v sredo predlagal nemški finančni minister Wolfgang Schäuble, temveč le "institucije". Odprava trojke je ena ključnih zahtev nove grške vlade.

Cipras je ob prihodu na svoj prvi vrh EU v Bruslju izrazil prepričanje, da bodo skupaj našli vzajemno vzdržno rešitev za Grčijo, tako da bodo "zacelili rane zategovanja pasu, se soočili s humanitarno krizo po EU ter vrnili Evropo na pot rasti in socialne kohezije". Po koncu vrha pa je poudaril, da Grčija ne izsiljuje in da se tudi ne bo pustila izsiljevati. Sredin sestanek evroskupine je po njegovih besedah potekal "po scenariju ustrahovanja", da čaka Grčijo bankrot, če ne bo sprejela predlogov evrskih partneric.

Grčija na to ni pristala in nobena katastrofa se ni zgodila, je dejal. Nasprotno, na dan vrha so se zgodili pomembni koraki. "Nismo še prehodili celotne razdalje, smo pa pomemben del," je menil.
Edini cilj evroskupine v ponedeljek bo po njegovih besedah doreči "tranzicijo" med sedanjim "memorandumom" in "novim grškim programom". "Memorandum" in "trojka" ne obstajata več, je zatrdil.

Cerar je pojasnil, da je vrh enotno sklenil prepustiti pobudo strokovnjakom – da je z nadaljnjo politično razpravo o Grčiji smiselno počakati do ponedeljka, saj se z iskanjem rešitev ta hip intenzivno ukvarja posebna delovna skupina strokovnjakov institucij in Grčije. Ob tem je ponovil, da pravila in zaveze morajo veljati za vse enako, a dodal, da je mogoča določena prožnost, denimo z vidika časovnih rokov. "Absolutno čutim, da moramo biti solidarni z Grki, ki so v težkem položaju. Po drugi strani pa nikakor ne smemo odstopati od skupnih pravil," je znova izpostavil slovenski premier. Kajti če se naredi izjema pri eni državi, bodo vse druge, vključno z našo, zahtevale dodatne izjeme. To pa bi porušilo proces izvajanja reform, ki je tako pomemben za blaginjo Evrope, je sklenil Cerar.