'Kritike niso povezane z nacionalno identiteto'

Ameriški predsednik Barack Obama je danes v telefonskem pogovoru z britanskim premierjem Davidom Cameronom dejal, da ameriške kritike, ki letijo na britansko družbo British Petroleum (BP), niso povezane z nacionalno identiteto, temveč s tem, da to podjetje ni izpolnilo tistega, kar se je od njih pričakovalo. Naftni velikan BP je namreč odgovoren za ekološko katastrofo v Mehiškem zalivu. Obama je Cameronu tudi razložil, da od BP pričakuje, da bo poravnal škodo, ki jo je povzročil z neodgovornim ravnanjem.

Ameriške oblasti so v zadnjih dneh okrepile pritisk na britanskega naftnega velikana. Notranji minister Ken Salazar je tako izrazil pričakovanje, da bo BP poleg škode, ki so jo zaradi okoljske katastrofe utrpeli ljudje in okolje v regiji, plačal tudi gospodarsko škodo zaradi šestmesečnega moratorija na raziskovanje in vrtanje novih naftnih vrtin v globokem morju, ki ga je razglasil ameriški predsednik Obama.

BP je že napovedal, da bo plačal vse legitimne zahteve, medtem ko je Salazarjeve pozive že zavrnil.

Zaradi razlitja nafte ne bo dividend?

BP zaradi finančnih posledic okoljske katastrofe po razlitju nafte na globokomorski naftni ploščadi v Mehiškem zalivu po poročanju več britanskih medijev najverjetneje ne bo delil dividend za drugo letošnje četrtletje.

Po pisanju časnika Financial Times (FT) ocene škode, ki jo je povzročilo uhajanje nafte po aprilski eksploziji na ploščadi Deepwater Horizon, segajo od pet pa vse do 40 milijard dolarjev.

Uprava BP naj bi ta teden vodilnim delničarjem sporočila, da ima družba dovolj denarja za dolgoročno zagotavljanje dividend lastnikom kapitala, da pa bi lahko prišlo do izpada izplačila v nekaj četrtletjih "iz političnih razlogov". BP naj bi si na ta način želel doseči premirje z ameriškimi oblastmi in se izogniti nadaljnjemu pogromu Washingtona in oblasti prizadetih zveznih držav.

Nekateri delničarji naj bi se s takim pristopom strinjali, drugi pa se bojijo, da tudi to ne bo dovolj za izboljšanje odnosov z Washingtonom. Katastrofa v Mehiškem zalivu, ena največjih v zgodovini ZDA, je namreč zaradi po mnenju mnogih počasnega in nezadostnega odziva zveznih oblasti občutno prizadela priljubljenost Obame. Ker pred novembrskimi kongresnimi volitvami demokratom ne kaže ravno najbolje, se mora demokratska administracija sedaj izkazati s čim bolj jasno in odločno politiko.

Končne odločitve o dividendi zaenkrat še ni, padla pa naj bi šele po prvem srečanju ameriškega predsednika s predsednikom uprave BP Carl-Henricom Svanbergom v sredo v Washingtonu. Zaenkrat še ni jasno, ali bo na srečanju tudi izvršni direktor družbe Tony Hayward, ki je bil v zadnjih dneh tarča ostrih Obamovih kritik.

Obama je BP očital, da namerava letos razdeliti za deset milijard dolarjev dividend, medtem ko je razlitje nafte, ki ga BP tedne ni uspelo zajeziti, ogrozilo ekonomski obstoj številnih prebivalcev v prizadeti regiji, okoljsko škodo pa bodo odpravljali še leta. Dividenda v drugem četrtletju naj bi sicer po pisanju britanskih medijev dosegla okoli 1,7 milijarde evrov, o delitvi dobička pa naj bi BP odločal 27. julija.

BP je eno največjih podjetij na Otoku, njegov dobiček pa predstavlja več kot desetino vsega dobička družb, ki kotirajo na londonski borzi. BP je tudi izjemno pomembna naložba britanskih pokojninskih skladov. Razlitje nafte in kampanja ameriških oblasti proti družbi so v zadnjih tednih močno najedle vrednost delnic BP, zaradi česar se je v zgodbo vpletla tudi britanska vlada.