Zaradi lakote vsakih pet sekund umre otrok

Prvi dan svetovnega prehranskega vrha Organizacije ZN za kmetijstvo in prehrano (FAO) v Rimu je več kot tisoč udeležencem iz 190 držav spregovoril tudi papež Benedikt XVI. Svet je pozval k odgovornosti v boju proti lakoti, ki je vse hujša, ter solidarnosti z najrevnejšimi državami.

"Nesprejemljivo je nadaljnje sprejemanje preobilja in razsipnosti, medtem ko se število lačnih vse bolj povečuje," je dejal papež. Zagotovil je pomoč Katoliške cerkve v boju, ki po njegovih besedah ne dopušča obotavljanja in kompromisov. Sveti oče je pograjal tudi "uničevanje hrane zaradi finančnega dobička". Obsodil je nekatere spodbude kmetijstvu, ki močno izkrivljajo razmere na kmetijskem trgu.

Benedikt XVI. je poudaril, da se število lačnih po svetu dramatično povečuje, čeprav je planet Zemlja sposoben prehraniti svoje prebivalce. Po njegovih besedah ni vzročne povezave med rastjo prebivalstva in lakoto. Razlogi za lakoto po svetu so, kot ocenjuje, predvsem v vse dražji hrani, obubožanju prebivalstva v manj razvitih državah ter omejenem dostopu do trga s prehranskimi izdelki.

Zaveza k takojšnjim ukrepom in hkrati razočaranje

Udeleženci so sicer podpisali deklaracijo, v kateri so določili "strateške cilje za boj proti lakoti na svetu". Z njo se zavezujejo k "takojšnjim ukrepom", da bi do leta 2015 prepolovili število lačnih in podhranjenih na svetu. Zbrani voditelji so se zavezali k večjemu "nacionalnemu in mednarodnemu financiranju kmetijstva, prehranske varnosti in razvoja kmetijstva v najrevnejših državah".

Države so se izrekle tudi za sodelovanje na področju boja proti podnebnim spremembam, ki vplivajo na kmetijstvo. Deklaracija pa ne vsebuje zaveze glede predloga organizacije FAO, da bi vlade letno zagotovile 44 milijard dolarjev (30 milijard evrov) za pospešitev kmetijske proizvodnje in pomoč manjšim kmetovalcem v revnih državah.

Nevladne organizacije so do predloga kritične, saj po njihovem mnenju nima konkretnejših zavez k pomoči. "Bogate države so pokazale premalo interesa in zavzetosti," pravijo v Oxfamu.

Pomembnih svetovnih voditeljev ni

Ostre besede so nevladne organizacije naslovile tudi na udeležbo – od voditeljev najrazvitejših držav G8 se srečanja udeležuje le italijanski premier Silvio Berlusconi. Sicer pa so protestni shod pred sedežem organizacije danes pripravili kmetje, ki so zahtevali pravične cene.

Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je v uvodnem nastopu poudaril, da prehranske varnosti ne more biti brez podnebne varnosti, zato je treba ranljivim pomagati pri prilagajanju na spremembe. Po njegovih besedah vsak dan zaradi podhranjenosti umre 17.000 otrok. Vsakih pet sekund zaradi lakote umre otrok, kar letno pomeni več kot šest milijonov. "Tega ne moremo več prenašati, potrebno je ukrepati," je dejal Ban.

Po besedah generalnega direktorja FAO Jacquesa Dioufa bi morali za zagotovitev vzdržne rasti v revnih državah spodbujati proizvodnjo hrane. Ne smemo čakati, je dejal, na nove izbruhe nemirov, kot so se zaradi lakote zgodili v 22 državah leta 2007 in 2008.

Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je opozoril, da bi polovica zneska, ki so ga šefi bogatih držav namenili za reševanje bank, prizadetih zaradi finančne krize, omogočila izkoreninjenje lakote po vsem svetu. "To dokazuje, da je boj proti lakoti še vedno globoko spodaj na lestvici globalnih političnih prioritet," je dejal Lula.

Libijski predsednik Moamer Gadafi je dejal, da imajo bogate države, ki so kolonizirale Latinsko Ameriko in Afriko, dolg do teh držav, ki so jih "izropale".

Türk za multidisciplinaren pristop

Konference se udeležuje tudi slovenski predsednik Danilo Türk, ki je ob tem poudaril, da je vprašanje varne preskrbe s prehrano ena od najpomembnejših globalnih razvojnih prioritet. Ob tem je izrazil zaskrbljenost zaradi vse večjega števila lačnih in revnih in zato pozval k ustreznim, učinkovitim in hitrim ukrepom, k reformi sistema upravljanja svetovne varnosti preskrbe s hrano ter k okrepitvi FAO in celotnega sistema ZN. Za dosego teh ciljev pa je potreben multidisciplinaren pristop in dobro razumevanje prioritet, je dejal.

Poseben poudarek pa je predsednik namenil investicijam v zaščito naravnih virov ter investicijam v izobrazbo, zdravje, dostop do pitne vode in dolgoročno socialno zaščito ranljivih prebivalstev, ki morajo biti vključena v oblikovanje omenjenih ukrepov in politik.

Izrazil je tudi upanje, da bo konsenz mednarodne skupnosti na svetovnem vrhu v Rimu prispeval k okrepitvi spoznanja, da pravica do hrane spada med osnovne človekove pravice in da je zaščita globalnega okolja pogoj za naše preživetje.