Ko je orkan Irene dosegel kopno Združenih držav, so začeli rt Cape Lookout vetrovi in dež bičati s hitrostjo 140 kilometrov na uro. Gosto poseljenemu severovzhodu Združenih držav se orkan iz Severne Karoline približuje s hitrostjo 22 kilometrov na uro.
V Severni Karolini in Virginiji je brez elektrike ostalo skoraj 650.000 ljudi, zaradi česar dve bolnišnici delujeta na generatorjih. Guverner zvezne države Severna Karolina Beverly Perdue je za CNN dejal, da je orkan povzročil velikansko škodo na električni napeljavi in vodni oskrbi, zahteval pa naj bi tri žrtve. Nekega moškega naj bi zadela veja, ki jo je odlomilo z drevesa, drugega moškega naj bi odnesla narasla voda in je verjetno utonil, tretji moški pa je umrl zaradi srčnega napada, ko je skušal z deskami obiti svojo hišo. Valovi Atlanskega oceana presegajo tri metre višine, zaradi obsežnih padavin pa naraščajo tudi vodotoki. Še eno žrtev pa je orkan terjal v Virginiji, kjer je veter podrl drevo, ki je padlo na hišo. Pri tem je umrl 11-letni deček.
Irene je sicer izgubila nekaj sape in nazadovala v orkan prve stopnje na petstopenjski Saffir-Simpsonovi lestvici, a še vedno ostaja nevarna vremenska tvorba, ki bo ta vikend otežila življenja več deset milijonov Američanov.
Newyorčane opozarjajo, naj upoštevajo navodila
Poleg vojske je v pripravljenosti na posredovanje v vzhodnih zveznih državah tudi 10.000 pripadnikov nacionalne garde. Newyorške oblasti so ukazale prisilno evakuacijo četrt milijona ljudi z nizkoležečih območij v bližini Manhattna in Long Islanda. ''Nikoli prej nismo zaukazali prisilne evakuacije in je tudi ne bi, če ne bi bili prepričani, da lahko ta nevihta postane zelo nevarna,'' je dejal newyorški župan Michael Bloomberg. Pri tem je dejal, da je ignoriranje ukazov k evakuaciji nevarno in neumno, saj gre za orkan, ki ogroža življenja Newyorčanov. Sicer so v mestu New York zaradi prihajajočega orkana iz bolnišnic evakuirali že 7000 bolnikov. V New Yorku so evakuacijo odredili za 370.000 prebivalcev nižjeležečih predelov v mestnih četrtih Brooklyn in Queens ter tudi na Manhattnu.
Irene bo v nedeljo, ko bo dosegla New Jersey, prizadela celo mesto, poroča Ameriški nacionalni center za orkane. Tako je v zadnjih 24 urah obalo tega mesta zapustilo že več kot milijon ljudi. Še vedno ostaja zelo nevarna, zato jo morajo ljudje jemati z vso resnostjo in previdnostjo, je dejala ameriška ministrica za domovinsko varnost Janet Napolitano.
Orkan spremlja tudi Obama
Ameriški predsednik Barack Obama pa je obiskal glavni štab zvezne službe za krizne razmere, kjer so ga obveščali o pripravah na prihod orkana. Predsednik je zaradi grožnje za en dan skrajšal svoje počitnice, ki jih je preživljal v zvezni državi Massachusetts. Zaposlene v kriznem centru je pohvalil in dodal, da jih čaka napornih 72 ur. Po njegovih besedah največjo skrb povzročajo poplave in preikinitve v oskrbi z elektriko. Hkrati jih je prosil, da tudi njega redno obveščajo o stanju na terenu.
Do ponedeljka moteni leti v in iz New Yorka
Predstavniki treh največjih letališč na območju New Yorka so ustavitev dohodnih in odhodnih letov napovedali za 16. uro. Gre za del preventivnih ukrepov, s katerimi poskušata gospodarstvo in vlada omejiti izpostavljenost civilnega prebivalstva uničevalnemu besu Irene. Ustavili se bosta tudi podzemna in nadzemna železnica, motoriste so oblasti pozvale, naj ostanejo doma, zaprti pa bodo tudi nekateri ključni mostovi.
Velike letalske družbe so preklicale večino letov v New York in iz njega, leti bodo odpovedani do ponedeljka. Severovzhod ZDA ima največ letalskega prometa, saj se na letališčih John F. Kennedy, La Guardia in Newark letno obrne okoli 100 milijonov domačih in tujih potnikov. Na teh letališčih so odpovedali več kot 7000 poletov, po celi državi pa več kot 24.000.
Najhujši udarec Irene bo severovzhod dosegel v soboto zvečer in nedeljo popoldne po srednjeevropskem času. Analitiki ocenjujejo, da bodo zaradi odpovedi poletov letalske družbe imele 5 milijonov stroškov, če Irene zgreši celino, in okoli 30 milijonov, če jo zadene.
Zaradi bližajočega se orkana so odpovedali tudi posvetitev kipa ameriškega borca za človekove pravice Martina Lutherja Kinga v Washingtonu, poroča avstrijski ORF. V nedeljo ob 48. obletnici njegovega znamenitega govora ''Imam sanje'', naj bi kip s slavnostnim govorom otkril ameriški predsednik Barack Obama, a so slovesnost, na katero so bili poleg Kingovih svojcev med drugimi povabljeni nekdanji obrambni minister Colin Powell in filmski režiser George Lucas, preložili na oktober.
KOMENTARJI (81)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.