Egiptovska vojska pozvala k zaustavitvi stavk

Vojaško vodstvo v Egiptu je danes državljane pozvalo, naj nemudoma prenehajo z vsemi stavkami in protestnimi shodi. Po mnenju vojske namreč s tovrstnimi akcijami ogrožajo varnost države, škodujejo gospodarstvu in ovirajo ljudi pri njihovih vsakodnevnih opravkih.

V tej kritični fazi morajo ljudje in vojska stopiti skupaj in preprečiti, da bi "neodgovorni elementi" v družbi izkoristili razmere, je v izjavi, ki so jo prebrali na državni televiziji, sporočila vojska, ki je po petkovem odstopu dolgoletnega predsednika Hosnija Mubaraka prevzela oblast v Egiptu.

Vrhovni svet vojske je obenem še obljubil, da si bo prizadeval za uresničitev vseh legitimnih zahtev državljanov. Tako je vrhovni svet danes izrazil upanje, da bodo v 10 dneh pripravili osnutke ustavnih sprememb, o katerih naj bi prebivalci odločali na referendumu že čez dva meseca.

Protestniki še vedno vztrajajo

Na trgu Tahrir je danes zjutraj vztrajalo še nekaj deset prodemokratičnih protestnikov, saj so želeli s tem pritisniti na vojsko, da se reform loti malce hitreje. Zjutraj so jih obkolili vojaki in policisti, ki so jim dali uro časa, da se odločijo, ali se bodo odpravili proti domu ali pa jih bodo aretirali. Vojska jim je omogočila tudi dovolj časa, da razmislijo, kaj bodo storili. Na koncu so se ljudje le odločili, da zapustijo trg. 

V Iranu sledijo egiptovski revoluciji. Ljudje so že na ulicah, policisti prav tako.

Ko so to končno storili, pa je tja prišlo nekaj sto policistov, ki vihra z egiptovskimi zastavami in vzklika "Mi in ljudstvo smo eno". Očividec je za omenjeno agencijo dejal, da policisti pravijo, da so se na trg prišli poklonit "mučenikom revolucije". Oblečeni so tako v službene uniforme kot v navadna civilna oblačila.

A tako ni ostalo za dolgo. Na trg je prišlo nekaj tisoč ljudi, ki so ob tem tudi zaustavili promet okoli Tahrirja.

Novinar televizijske hiše ABC Jim Sciutto poroča, da je vojska njegovemu snemalcu preprečila snemanje na trgu Tahrir, prepoved pa naj bi veljala za tuje medije. Na vprašanje, kdo je izdal ukaz, mu je vojak odvrnil, da je takšen ukaz egiptovske vojske.

V Jemnu se protesti nadaljujejo, upor pa se je začel tudi v Bahrajnu. Ali bo alžirski predsednik uspel umiriti strasti v državi? V naslednjih dneh bo namreč odpravil zakon o izrednih razmerah, ki je v veljavi že 19 let.

Vojska sestankuje z aktivisti

Sicer pa so organizatorji protestov včeraj pozvali k vnovičnemu množičnemu zborovanju. "V petek bomo na pohodu zmage proslavili revolucijo. Pričakujemo na milijone ljudi," je povedal aktivist Khaled Abdelkader Ouda. Kako se bo na to odzvala vojska, še ni znano.

Vojska pa je že zavihala rokave in se lotila nekaterih sprememb v državi. Vrhovni svet vojske je včeraj namreč sporočil, da je razpustil parlament in bo začasno ustavil izvajanje ustave. Napovedali so oblikovanje posebnega odbora, ki bo pripravil zahtevane spremembe ustave, nato pa bodo o teh spremembah odločali ljudje na referendumu. Na oblasti bodo sicer ostali šest mesecev oz. do izvedbe predsedniških in parlamentarnih volitev.

S tem so izpolnili dve temeljni zahtevi protestnikov, ki so zahtevali demokratične reforme v državi – ena je bila razpustitev konec lanskega leta izvoljenega parlamenta, v katerem je imela veliko večino vladajoča Narodna demokratska stranka (NDP), druga pa temeljita reforma ustave, še posebej členov, ki se nanašajo na volitve, saj so bili napisani v korist vladajoče NDP in nekdanjega predsednika Hosnija Mubaraka.

Spletni aktivisti na sestanku z vojsko

Spletni aktivisti so se že včeraj sestali z vojaškimi voditelji, s katerimi so govorili o demokratičnih reformah. "Srečali smo se z vojsko, da bi razumeli njihov pogled in da bi predstavili svojega," sta sporočila uslužbenec spletnega velikana Google Vael Gonim in bloger Amr Salama. Sporočilo z naslovom Srečanje z vrhovnim svetom oboroženih sil sta objavila na prodemokratični spletni strani, na kateri so državljane spodbujali k protirežimskim protestom.

Osem aktivistov se je sestalo z generalom Mahmudom Hagazijem in generalom Abdelom Fatahom, članoma vrhovnega sveta oboroženih sil, ki je po Mubarakovem odstopu prevzel vodenje države.

Srečanje je znak, da poskuša vojska prekiniti s prakso Mubarakovega režima, ki mladih aktivistov ni priznala za legitimno opozicijsko silo. "Vojska je poudarila, da ne želi voditi Egipta in da je civilna država edina pot naprej," sta zapisala Gonim in Salama.

Aktivista sta še sporočila, da jima je vojska zagotovila, da bo referendum o spremembah ustave, ki jo je vojska v nedeljo začasno preklicala, potekal v dveh mesecih. Skupina, ki je bila zadolžena za pripravo sprememb, bo delo končala v desetih dneh, sta še zapisala.

Je Mubarak bolan?

Egiptovski mediji danes poročajo, da naj bi bil Mubarak bolan. To je potrdil tudi egiptovski veleposlanik v ZDA Sameh Šukri.
Egiptovski časnik Al Masri Al Joum je v nedeljo poročal, da je 82-letni Mubarak hudo bolan in da je padel v komo. Po poročanju časnika naj bi se Mubarak med govorom dan pred odstopom dvakrat onesvestil.

Provladni dnevnik Al Džumhurija je danes potrdil, da je nekdanji predsednik bolan, je pa zanikal, da bi bil v komi. Časnik, ki se sklicuje na vire blizu Mubaraka, poroča, da je nekdanji voditelj v resnem psihičnem stanju in zavrača zdravljenje.

Egiptovski veleposlanik v ZDA je za televizijsko mrežo NBC izjavil, da je prejel informacije, da je Mubarak "morda nekoliko slabega zdravja". Drugih podrobnosti ni navedel, poroča ameriška tiskovna agencija AP.

Mubarak je bil lani na zdravljenju v Nemčiji, kjer so mu odstranili žolčnik, po nekaterih navedbah pa naj bi imel raka.

Kaj bo s premoženjem?

Šef evroskupine, luksemburški premier Jean-Claude Juncker je danes v Bruslju izrazil naklonjenost zamrznitvi sredstev bivšega egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka. Evropska unija se bo sicer o tem odločila na podlagi posvetovanja z egiptovskimi oblastmi, so povedali v tiskovni službi visoke zunanjepolitične predstavnice Catherine Ashton.

Evropska unija se je nedavno odločila za zamrznitev sredstev nekdanjega tunizijskega predsednika Zina El Abidina Ben Alija in njegove družine po posvetovanju s tunizijskimi oblastmi in po enakem postopku bo ravnala tudi v primeru Mubaraka, so pojasnili.

Britanski zunanji minister William Hague pa je danes v Londonu potrdil, da je Velika Britanija od Egipta prejela prošnjo za zamrznitev premoženja več pripadnikov nekdanjega egiptovskega režima. Kot je Hague še dejal v britanskem parlamentu, se bodo britanske oblasti na prošnjo ustrezno odzvale v sodelovanju s partnerji v EU in drugimi, kot so to storile v primeru Tunizije.

Mubarak in njegovi najbližji sodelavci naj bi v Veliki Britaniji shranili za več milijonov funtov premoženja, v Londonu pa vseskozi poudarjajo, da bodo premoženje zamrznili na podlagi egiptovske prošnje in v mednarodnem okviru.

Mubarakova sredstva je minuli teden že zamrznila Švica. Priložnost za razpravo in odločitve o zamrznitvi sredstev nekdanjega egiptovskega predsednika na ravni Evropske unije bo v ponedeljek, ko se bodo v Bruslju sestali zunanji ministri Unije.

Med protesti kradli zaklade

V času protestov proti Mubaraku je iz egiptovskega muzeja izginil del nacionalnega zaklada, med drugim kip faraona Tutankamona in drugi neprecenljivi predmeti iz časov starodavnega Egipta.

Danes pa so iz egiptovskega ministrstva za starine sporočilo, da jim je nekatere predmete uspelo dobiti nazaj. Med drugim so v okolici muzeja, iz katerega so tatovi stvari odnesli med protesti, našli dele 3000 let stare krste. Tudi nekatere druge so našli ležati na ulicah med muzejem in vladno palačo. Po navedbah oblasti preostale izginule starine še vedno intenzivno iščejo.