Islamski skrajneži so veliko bolj premeteni, kot jim marsikdo priznava. Zelo dobro vedo, kje in kako iskati svoje bodoče pripadnike. Ne najdejo jih le med muslimani. Njihova tarča so predvsem tisti, ki nimajo izdelane samopodobe, ki zagreto iščejo odgovore na življenjska vprašanja, ki iščejo svoj smisel in vlogo na tem svetu. In takšni so povečini najstniki. Če v enačbo vključimo dejstvo, da skrajneži večino novačenja opravijo preko družbenih omrežij ter da družbena omrežja največ uporabljajo ravno najstniki, nas ne sme presenetiti, da se lahko na pot proti "obljubljeni" Siriji poda evropska najstnica iz krščanske družine. Ena izmed njih je spregovorila za CNN.
Kakor mnogi v Franciji, je Joanna (takšno ime ji je v izogib razkritja identitete nadel CNN) odraščala v katoliški družini, a se je v najstniških letih odločila spreobrniti v islam.
Bila je pametna in radovedna deklica, ki se je hitro učila, je povedala njena mati Jeanne (tudi vzdevek). "Bila je zelo aktivna in se je hitro začela dolgočasiti," se spominja. "Ko je bila stara šest ali sedem let, jo je zelo zanimala religija, želela je delati v cerkvi," je dodala.
Z odraščanjem pa je njena vnema krenila v drugo smer. "Zelo me je zanimalo krščanstvo, a na neki točki mi ni več nudilo tistega, kar sem želela. Ni ponujalo odgovorov na moja vprašanja, poleg tega pa ne maram tradicij, zato sem se začela zanimati za islam," je povedala 15-letnica. Dodala je, da je s spreobrnitvijo postala drug človek.
"Imela sem veliko muslimanskih prijateljev, brala sem Koran, ta religija je sovpadala s tem, kar sem želela," je povedala.
Kakor večina najstnikov je torej v času iskanja in utrjevanja svoje identitete "postala del subkulture", a v njenem primeru precej bolj nevarne, kot so mnoge druge, katerih del običajno so najstniki.
'Religija je strast'
Razložila je, da sama islam doživlja precej drugače, kot tisti, ki so vanj rojeni. Ti ga, po njenem mnenju, ne doživljajo kot nekaj posebnega, temveč ga jemljejo za samoumevnega, njej pa je ta religija pomenila strast. "Ne morem živeti brez njega," je dejala.
Element obsedenosti pa je ustvaril ugodne okoliščine, da je postala lahek plen za tiste, ki iščejo ravno takšne posameznike, da jih radikalizirajo in rekrutirajo v teroristične skupine, kakršna je samooklicana Islamska država (IS).
Občutek pripadnosti, pomembnosti, namena, cilja, to so tiste dimenzije, ki so v najstniških letih še posebej v ospredju odraščajočih posameznikov, te pa znajo skrajneži dobro izkoristiti.
"Prejela sem mnogo njihovih sporočil, nenehno sem bila v stiku z njimi … Vse to je dajalo smisel mojemu življenju, dajalo mi je občutek, da imam pomembno vlogo na svetu. Resnično sem se počutila ljubljeno, celo bolj, kot s strani svoje družine," je povedala.
To je vodilo v njeno vedno večje oddaljevanje od družine, ki so, kot ne-muslimani, težko razumeli njeno odločitev za spreobrnitev, kar pa je ustvarilo še boljše pogoje za manipulacije rekruterjev.
"Prebrisani so, ker točno vedo, kako se bo tvoja družina odzvala na situacijo. Vedo, da ker tvoja družina ni muslimanska, da starši ne bodo sprejeli hidžaba, ali hahal hrane, vedo, da ti bodo prepovedali obiskovati mošejo," je povedala.
"Vse to dobro vedo. Rečejo ti, da te bo družina zavrnila, da te ne bodo več imeli radi, povedo ti, da so edini, ki te imajo radi, tvoji islamski bratje in sestre. Nato pa se, ko se tvoj odnos z družino res poslabša, zatečeš k njim," je pojasnila.
Tanka meja med najstniškim uporništvom in radikalizacijo
Sprva je njena mati to obsesijo z islamom pripisovala najstniškemu uporništvu. Joanna se je sicer izogibala pogovorom z njo, a to je za najstnico vse prej kot nenavadno. "Mnogi ti govorijo, da gre le za najstniška leta, a tu ne gre za to – pri radikalizaciji je vse drugače," je povedala mati.
Končno je spoznala, da je nekaj resno narobe, ko jo je Joanna označila za "nevernico". Takrat je poklicala telefonsko številko za pomoč.
"Bilo je grozno. Počutila sem se tako krivo – prva reakcija matere je krivda. Želimo najti razlago, zakaj se je naš otrok naenkrat tako spremenil, razmišljamo, kaj bi lahko storile, da bi to preprečile," je dejala.
Nacionalni program za de-radikalizacijo
Zahvaljujoč materini intervenciji je Joanna zdaj ena izmed najmlajših udeleženk francoskega programa, ki se trudi radikalizirane muslimane pripeljati nazaj z roba, od koder ne bi bilo več povratka.
Njena svetovalka, Laura Bouzar, je povedala, da to ni lahka naloga: "Zelo težko je, da jih pripraviš do dvoma." Po njenem mnenju je ključ v tem, da jih spodbudiš, da sami razmišljajo in ne da sprejmejo propagando skrajnežev. "Prepričani so, da poznajo resnico: da je IS dobra, drugi pa smo slabi. Mi pa smo tukaj, da jih pripravimo do dvoma, da jih pripravimo, da razmišljajo s svojo glavo. In da prenehajo misliti, da je propaganda IS resnica," je povedala.
15-letnica se mora vsak dan javiti policiji
Poleg tega, da se Joanna redno udeležuje srečanj, se mora tudi vsak dan javiti policiji. A najstnica se vseeno boji, da se bo vrnila k starim navadam in obnovila škodljive odnose, zaradi česar je izjemno previdna. "Odločila sem se, da si ne bom kupila novega telefona, bolje je tako. Brez telefona in interneta ni nikogar, ki bi mi lahko govoril, kaj naj počnem," je dejala.
Za zdaj ne čuti potrebe po uporabi družbenih omrežij, a se boji, da se bo nekega dne spet počutila osamljeno in bo spet stopila v past.
Zdaj loči med islamom in IS, s podporo in pomočjo Bouzarjeve se je ločila od slednje, a je še vedno predana prvemu. "IS je sekta, ki nima nič opraviti z islamom; zdaj se učim, kako sprejeti islamske tradicije in dobre plati islama," je pojasnila. Dodala je, da se boji, da bi njej podobni zaradi radovednosti stopili na nevarno pot.
"Vsak, ki ni pomirjen sam s sabo, ki se ne sprejema, lahko stopi v past. Rekruterji vedno vedo, katere besede uporabiti. Niso neumni, pametni so. Gre za manipulacijo in jaz sem se žal ujela vanjo," je sklenila.
"Na internetu moraš vedno biti previden. Sploh ne zahajaj na njihove strani, ne govori z njimi, nič ne tvegaj. Tisti pa, ki ste že radikalizirani, prosim odprite svoje oči. Ne odidite v Sirijo, to je samomor, to je smrt," je še opozorila.
Sirija je radikaliziranim posameznikom raj, ki se, ko prispejo tja, spremeni v pekel
Joanna je imela dovolj veliko srečo, da se je iz krempljev radikaliziranosti rešila, preden se je znašla na ozemlju, ki ga nadzoruje IS. Njena muslimanska kolegica Hanana ni imela takšne sreče.
Propaganda Islamske države jo je zvabila v Sirijo – z obljubami o raju brez rasizma ali pohlepa, kjer vse vodijo le principi islama. Namesto raja pa se je znašla v posebnem peklu.
Ko se ni želela poročiti z borcem, so jo poslali v zapor, pretepali in obtožili, da je vohunka. Prijateljice, ki jih je imela za sestre, so ji obrnile hrbet. "Nisem razumela. Ta dekleta so govorila, da me imajo rada, da sem pametna in da jim veliko pomenim, vabile so me v svoje domove, vse smo počele skupaj," je povedala.
"Nikdar jim nisem storila ničesar slabega, a so me želele videti mrtvo le zaradi tega, ker se nisem hotela poročiti," je dejala.
Sodišče IS je razsodilo, da ni dovolj prič, da bi jo lahko obsodili in zato ji je po več tednih pridržanja uspelo prepričati paznika, da jo je izpustil, nato pa je hitro pobegnila proti meji.
A njene težave se z vrnitvijo v Francijo niso končale. Tudi tukaj jo, pravi, vidijo kot sovražnico.
"Ko sem se vrnila v Francijo, so me videli kot dekle, ki muči ljudi, kot pošast, ki se je vrnila in se pretvarja, da je žrtev. V Siriji nisem nikogar ranila," je dejala in dodala "le sebe".
Zdaj je pod policijskim nadzorom, za CNN je spregovorila pod pogojem, da ne razkrijejo njene identitete.
Močan občutek pripadnosti, ki se mu je težko odpovedati
Tudi Hanane je del istega programa za de-radikalizacijo kot Joanna. Tudi sama se težko prilagaja "normalnemu življenju", ločena od rekruterjev. "Nimam več svoje skupine. Nimam svojega ščita," je pojasnila in priznala, da se počuti ranljivo ter da jo obdaja nostalgija po skupnosti, katere del je bila.
Radikalizirani zahodnjaki bežijo v kalifat, njegovi prebivalci pa iz njega
A ta občutek skupnosti je iluzija, ki se ob prihodu v kalifat, območje, ki ga obvladujejo skrajneži Islamske države in v katerem veljajo njihovi zakoni, večini hitro razblini.
Sirci, ki so pobegnili iz krajev, ki jih obvladujejo skrajneži, so spregovorili o dvojnih merilih skrajnežev, ki vladajo v kalifatu.
Mohammeda Saada, sirskega aktivista, so skrajneži IS priprli, obesili za roke in ga redno pretepali, poroča AlArabiya.net. Nekega dne pa so ga, skupaj z drugimi zaporniki, pazniki hitro povlekli in skrili v toaletne prostore.
In zakaj? Višji uradnik je obiskal prostore, da bi pregledal razmere. Borcem, ki vodijo zapor, je namreč povedal, da ne smejo mučiti zapornikov, in da morajo vsakogar, ki so ga zadržali brez obtožb, izpustiti v 30 dneh, je Saad povedal za agencijo AP. Ko je odšel, pa so zapornike vrnili v celice in jih mučili naprej.
"To je kriminalna združba, ki se pretvarja, da je država," je povedal. "Vse govorjenje o uveljavitvi šeriata in islamskih vrednot je le propaganda, bistvo Islamske države sta mučenje in pobijanje," je dejal.
Ob neki drugi priliki sta zapor obiskala duhovnik in sodnik in z zaporniki govorila v njihovih celicah. Saad je povedal, da so mu naročili, naj na list papirja napiše svoje ime, zakaj so ga zaprli ter ali so ga mučili in silili k priznanju. Napisal je, da ga niso pretepali, ker je vede, da bi ga v nasprotnem primeru pazniki kaznovali.
Po petih mesecih so ga izpustili, ko se je strinjal, da bo za IS opravljal medijske naloge. Tri mesece je pomagal montirati video posnetke in drug propagandni material, nato pa pobegnil v Turčijo.
Sirci, ki so nedavno pobegnili iz kalifata, pravijo, da je vedno več razočaranja med prebivalci, saj IS ni uresničila svojih obljub o uveljavitvi utopične "islamske" vladavine pravičnosti, enakosti in dobrega vladanja.
Namesto tega je skupina postala precej podobna diktatorski vladi sirskega predsednika Bašarja al Asada, pred katerim so bežali mnogi Sirci. Namesto enakosti se je v IS dvignil nov elitni razred – borci – ki uživajo posebne privilegije in usluge na sodiščih, z viška gledajo na navadne ljudi ("rajo"), ignorirajo tudi pravila svojih lastnih uradnikov.
Čeprav so zloglasni zaradi svojih okrutnih zločinov, so med mnogimi suniti dvignili visoke upe, ko so poleti 2014 prevzeli območja v Siriji in Iraku in razglasili svoj kalifat.
Predstavljali so se kot nasprotje Asadovemu režimu, trdili, da bodo prinesli mir s pomočjo svoje ekstremne interpretacije šeriata (božjih naukov) in zagotavljanja uslug prebivalcem, vključno s posojili kmetom, zagotavljanjem vode in elektrike ter miloščin za revne, piše AlArabiya. Njihov propagandni stroj je poveličeval sanje o islamskem kalifatu, kar je tja pritegnilo borce z vsega sveta.
V več turških mestih v bližini sirske meje so se novinarji agencije AP pogovarjali z več kot ducatom Sircev, ki so pred nedavnim zbežali iz območij, ki jih obvladujejo skrajneži IS. Večina jih je v pogovore privolila po tem, ko so jim obljubili, da ne bodo razkrili njihovih identitet, saj se bojijo povračilnih ukrepov, ki bi jih IS lahko izvedla proti njim ali njihovim družinam.
"Njihov pravni sistem je nepredvidljiv," je povedal Nayef, ki je zbežal iz sirskega mesta al-Shadadi. "Začeli so dobro, potem pa so se postopoma stvari začele slabšati," je povedal.
Skupina je rekrutirala obveščevalce, da nadzirajo in oprezajo za kakršnim koli znakom nasprotovanja. "Isto je, kot pod Asadovim režimom, bali smo se reči karkoli slabega o IS vsakomur, ki mu nismo popolnoma zaupali," je povedala 33-letna Fatima iz Palmire.
Velik razkorak med obljubami in resničnostjo
Dober primer razkoraka med obljubami in resničnostjo je 12 strani dolg manifest IS o pravnem sistemu. Dokument, katerega kopijo je pridobil tudi AP, močno poudarja pravico in strpnost. Predpisuje dolžnosti verske policije, ki zagotavljajo, da se ljudje držijo pravil oblačenja, striktne ločitve spolov in druga pravila.
Član verske policije mora biti "nežen in prijazen do tistih, ki jim ukazuje ali jih graja," piše v manifestu, "mora biti prilagodljiv in se mora lepo vesti, da je njegov vpliv večji in da žanje močnejši odziv".
A so se vsi pobegli Sirci pritoževali nad brutalno skrajnostjo, h kateri se zateka verska policija. Ženska, ki je živela v Raki, je povedala, da v primeru suma, da je ženska prekršila pravila oblačenja, borci bičajo njenega moža, ker je on odgovoren zanjo. Ko je njena soseda ven odnesla smeti, ne da bi jih primerno prekrila, so tudi bičali njenega moža.
Uradniki, ki so nasprotovali brutalnemu kaznovanju, so izginili
Eden izmed ubežnikov je povedal, da je nekaj uradnikov izzvalo primernost uporabe strogih šeriatskih oblik kaznovanja, kot so obglavljenje, kamenjanje do smrti, bičanje, sekanje udov. Zmernejši IS uradniki so trdili, da se lahko takšne kazni izvaja le pod posebnimi pogoji. Pritoževali so se tudi o navadah borcev, da obglavljena trupla postavljajo na ogled v javnosti, kot opozorilni zgled za druge, ker je to v nasprotju z islamsko zapovedjo, ki zahteva hiter pokop umrlega.
"Mnogo teh zmernih uradnikov je izginilo, ali pa so jih ubili ali zaprli zaradi zločinov, ki jih niso storili," je dodal.
Sodniki odkrito pristranski
Sirski ubežniki so povedali tudi, da so sodniki pogosto pristranski do borcev. Pristranskost upravičujejo tako, da kažejo na verze iz Korana ali citate preroka Mohameda, kot je: "Bog ima raje tiste, ki se borijo v džihadu kot tiste, ki sedijo."
Borci navadno prebivalstvo pogosto nazivajo z "rajo".
Ubežniki so pojasnili, da se mnogo mladih fantov pridruži borcem ravno zaradi različnih privilegijev, ki pritičejo borcem, saj želijo na tak način ubežati revščini in se hkrati zaščititi pred njihovimi krutostmi.
"Tisti, ki se pridružijo IS, se povzpnejo na družbeni lestvici. Borci vozijo prestižne avtomobile, jedo v najboljših restavracijah. Kdorkoli ima prijatelja ali sorodnika med borci, ima boljše življenje,« so dejali.
Eden izmed privilegijev borcev je tudi, da imajo možnost poroke z lokalnimi ženskami. Mnogo družin je prisiljenih, da borcem oddajo kakšno od svojih hčera, zaradi česar je mnogo družin svoje hčere pretihotapilo v Turčijo.
Nekateri pred tem bežijo, drugi pa izkoristijo priložnost poroke s članom IS, ker s tem povezani privilegiji povzdignejo celo družino iz razreda "raje".
KOMENTARJI (98)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.