Zakaj je Iran naročil umor veleposlanika?

V New Yorku so v torek vložili obtožnico proti 56-letnemu nekdanjemu preprodajalcu starih avtomobilov z ameriškim in iranskim potnim listom Mansoru Arbabsiaru, ker je poskušal v Mehiki najeti domnevnega člana mamilarskega kartela Zetas za bombni napad na veleposlanika.

Obtožnico so vložili tudi proti članu iranskih posebnih enot Kuds Golamu Šakuriju. Vpleteni naj bi bili še najmanj trije pripadniki sil Kuds, vendar pa se je ameriško pravosodno ministrstvo odločilo le za sodni pregon dveh oseb, proti katerima imajo dovolj dokazov za obsodbo.

Na dan prihaja vse več podrobnosti

V zaporu je le Arbabsiar, ki so ga ujeli, potem ko je domnevnemu članu mamilarskega kartela Zetas plačal 100.000 dolarjev za atentat. Na dan prihaja sicer več podrobnosti, ki kažejo, da je šlo za precej amatersko dejavnost. Arbabsiar je za informacijo o mehiških mafijcih vprašal nekdanjo sodelavko pri prodaji avtomobilov v Teksasu, ki mu je priporočila nečaka. Ta pa je bil tajni sodelavec zvezne agencije za boj proti mamilom (DEA), ki je o tem nemudoma poročal naprej. Arbabsiar je plačal na način, po katerem policija zlahka izsledi vir denarja, obenem pa mu ni bilo sumljivo, da se je s članom tolpe Zetas srečal v kraju, kjer vlada rivalski kartel in sta oba preživela.

Kljub amaterskemu sklepanju poslov pa imajo Američani dovolj dokazov, da je bil naklep resen in da so vpleteni pripadniki sil Kuds, ki sicer redno izvajajo operacije v tujini, proti interesom ZDA in njenih zaveznic, med katerimi je Savdska Arabija, sicer velik tekmec Irana za vpliv na Bližnjem vzhodu.

Če bo preiskava pokazala, da je Iran načrtoval umor savdskega veleposlanika, pomeni to tudi kršitev konvencije Združenih narodov o preprečevanju in kaznovanju zločinov, storjenih mednarodno varovanim osebam. Po pogodbi, ki jo je Iran podpisal leta 1978, bi moral uradni Teheran soditi Šakuriju po svojih zakonih ali pa ga izročiti državi, ki bi njegovo izročitev zahtevala – tokrat ZDA in Savdski Arabiji, ki sta na spisku s strani Irana osovraženih držav.

Možnost novih sankcij proti Iranu

Ameriški diplomati so v sredo o zadevi začeli obveščati veleposlanike držav članic Varnostnega sveta ZN v New Yorku in državna sekretarka Hillary Clinton je namignila na možnost novih sankcij proti Iranu. Naklep je označila za grožnjo mednarodnemu miru in varnosti ter pozvala druge države, naj se pridružijo ZDA v obsodbi te grožnje. Napovedala je tudi sodelovanje z mednarodnimi partnerji za povečanje osamitve Irana.

Predsednik Barack Obama pa je poklical savdskega kralja Abdulaha. Kot so povedali v Beli hiši, sta se voditelja strinjala, da "zarota predstavlja očitno kršitev moralnih načel in mednarodne zakonodaje". Obenem sta izrazila odločenost kaznovati odgovorne zanjo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Obama je na novinarski konferenci poudaril, da bodo iranski uradniki odgovarjali za lahkomiselno obnašanje. Zagotovil je še, da bodo ZDA utemeljile vse obtožbe o iranski vpletenosti v poskus atentata.

Za poskus atentata na veleposlanika ni neposredno obtožil vrha iranskih oblasti, ampak le državne uradnike ter dejal, da je sedaj prva naloga kazenski pregon dveh posameznikov proti katerima je bila v New Yorku vložena obtožnica.

Tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby je novinarjem povedal, da ima ameriška vojska že dlje časa veliko skrbi zaradi vedenja Irana na Bližnjem vzhodu, vendar pa poskus atentata zahteva diplomatski in pravosodni odgovor. Na vprašanje, ali izključuje vojaški napad na Iran, je odgovoril, da o tem odloča le predsednik ZDA, vendar pa je ponovil, da se primera lotevajo prek pravosodnega ministrstva, kar naj bi bilo pravilno.

Tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney je dejal, da na naklep odgovarjajo z ukrepi, ki jih bo Iran občutil in mu bo jasno, da takšno ravnanje ni sprejemljivo. Savdski princ Turki al Fajsal pa je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP v Londonu povedal, da bo moral nekdo v Iranu plačati ceno, ker so dokazi hudo obremenilni. Nihče od vodilnih članov administracije sicer ni neposredno obtožil iranske vlade oziroma predsednika Mahmuda Ahmadinedžada.

Neuradno pa kroži več teorij

Sile Kuds so pod nadzorom verskega in dejanskega voditelja Irana ajatole Alija Hameneija in ena teorija pravi, da gre za poskus osramotitve Ahmadinedžada. Druga teorija pravi, da so želeli načrtovalci napada, s katerim bi udarili obenem po ZDA in Savdski Arabiji, odgovornost naprtiti mednarodni teroristični mreži Al Kaidi.

Predsednica senatnega odbora za obveščevalne dejavnosti demokratka Dianne Feinstein iz Kalifornije je v sredo povedala, da ni nobenega dvoma, da za naklepom stojijo sile Kuds, vendar pa tudi ona nima dokazov o vpletenosti iranskega državnega vrha. State Department je medtem za vsak primer izdal opozorilo Američanom pred potovanji v tujini.

Z domnevno zaroto Irana proti ZDA se poleg Evropske unije, Združenih držav in Savdske Arabije ukvarja tudi Velika Britanija. Zaveznice pripravljajo usklajen mednarodni odgovor na poskus atentata, je v parlamentu povedal britanski zunanji minister William Hague. Kot je zatrdil, kaže v medijih razkrita zarota na dejstvo, da Iran pospešeno sponzorira terorizem izven meja države.

Iran obtožbe odločno zavrača

Predsednik parlamenta Ali Laridžani je v Teheranu povedal, da gre za navadne izmišljotine z namenom odvračanja pozornosti od težav, ki jih imajo ZDA na Bližnjem vzhodu. Iranski veleposlanik pri ZN Mohamed Kazai pa je obtožbe prav tako označil za laž in žalitev zdrave pameti ter pozval generalnega sekretarja ZN Ban Ki Muna, naj razsvetli mednarodno javno mnenje o nevarnosti vojnega hujskaštva ZDA.

Kot poroča uradni Teheran, bi lahko obtožbe ogrozile stabilnost v Perzijskem zalivu, kjer sta Iran in Savdska Arabija močna tekmeca, močno pa so zaliv zastražile tudi ameriške sile. Pretežno šiitski Iran in sunitska Savdska Arabija sta močna tekmeca ter se v javnosti predstavljata kot pomemben branik dveh glavnih ločin islama. Napetosti med Riadom in Teheranom so se letos dodatno zaostrile, ko je Savdska Arabija napotila svoje enote, da bi pomagale bahrajnskemu vodstvu pri obrambi sunitskih vernikov pred šiitskimi protestniki.