(Foto: Reuters)

Pogajanja na mednarodni podnebni konferenci v Koebenhavnu so se dramatično prekinila, potem ko so se države razdelile na tiste, ki podpirajo osnutek novega protokola, in druge, ki so bolj naklonjene nadaljevanju politike kjotskega sporazuma.

Tihomorska otoška državica Tuvalu je tako predlagala nov protokol, ki bi prinesel odločnejše zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Nasprotujejo pa mu države v razvoju, saj bi prav one morale 'žrtvovati' največ izpustov.

Tuvalu je sicer takoj podprla vrsta drugih malih otoških držav, vključno z Grenado, Trinidadom in Tobagom in nekaj drugimi afriškimi državami. Hkrati pa je predlogu ostro nasprotovalo 15 pomembnih razvijajočih se sil, med njimi Kitajska, Savdska Arabija in Indija. Ker več ur niso uspeli doseči konsenza, so pogajanja o tem začasno ustavili.

Strokovnjaki pravijo, da so zadnji dogodki presenetljivi, glede na to da so male otoške države in Afrika navadno delovale v sodelovanju s Kitajsko in skupino 132 držav v razvoju G77.

Medtem so Velika Britanija, Mehika, Norveška in Avstralija predlagale razpravo o ustanovitvi novega klimatskega fonda. Sredstva bi namenjali predvsem najrevnejšim in najbolj ranljivim državam, ki jih bodo podnebne spremembe najbolj prizadele. Za fond bi bil zadolžen poseben odbor, ki bi ga določila organizacija ZN.

Danski tekst razburil države v razvoju

(Foto: Reuters)

Že pred tem pa je v javnost pricurljal osnutek končnega sporazuma konference, znan tudi kot Danski tekst. V tajnosti naj bi ga pripravila skupina, v kateri naj bi bili tudi predstavniki ZDA in Danske. Glavni pogajalec ZN na konferenci Yvo de Boer je ob tem dejal, da gre za "neformalni dokument, ki so ga razdelili številnim sodelujočim, zato da bi se lahko o njem pogajali".

Vendar pa skupina G77 nad tem niti zdaleč ni bila navdušena. Njen predsedujoči Lumumba Di-Aping je namreč prepričan, da hoče razviti zahod z omenjenim predlogom nad revnimi državami izvajati 'toplogredni kolonializem'. "Besedilo razvijajoče države ropa njihovega pravičnega dela atmosfere. Bogate in revne države obravnava kot enake in jim nalaga enake obveznosti," pojasnjuje Di-Aping.

Osnutek, ki bo najverjetneje umaknjen, tudi predlaga fond, namenjen pomoči revnim državam, ki bi letno dobile 10 milijard dolarjev. Vendar pa tudi glede tega ostajajo zadržki. Države v razvoju in veliko humanitarnih organizacij se namreč boji, da omenjenega fonda ne bi nadzoroval ZN, ampak Svetovna banka ali katera druga organizacija, ki jo vodi profit.