Zadovoljni s povabilom

Voditelji zveze NATO so ob zaključku vrha v Rigi Srbijo, Bosno in Hercegovino ter Črno goro povabili v partnerstvo za mir. Članstvo v partnerstvu za mir je prvi korak na poti pridruževanju zvezi NATO.

"Upoštevali smo dolgoročno stabilnost na Zahodnem Balkanu ter priznali velik napredek, ki so ga storile Bosna in Hercegovina, Črna gora ter Srbija. Danes smo te države povabili v partnerstvo za mir," so sporočili udeleženci vrha v Rigi. Ob tem so opozorili, da morata Srbija ter BiH dokazati svoje polno sodelovanje s haaškim mednarodnim sodiščem za vojne zločine ter ujeti osumljence, ki so še vedno na begu.

Uradni predstavniki Bosne in Hercegovine, Črne gore in Srbije so že pozdravili vabilo voditeljev zveze NATO. Za Sarajevo je to ohrabrujoča odločitev, Podgorica izpostavlja, da je bilo njeno članstvo jasno že pred začetkom vrha v Rigi, saj kot edina država izpolnjujejo vse pogoje za pridružitev, medtem ko Beogradu menijo, da bo vstop v Partnerstvo za mir omogočil ohranitev Kosova v mejah Srbije. Voditelji vseh treh držav pa so poudarili, da je vabilo pomembno za stabilnost v regiji.

Pričakovano povabilo

Visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je vabilo zveze NATO Srbiji, Bosni in Hercegovini ter Črni gori označil za še en pomemben korak v prizadevanjih držav Zahodnega Balkana, da bi presegle preteklost in nadaljevale vključevanje v evropske integracije.

Rusija pa je v odzivu na povabilo sporočila, da je to ne preseneča in da so odločitev pričakovali. Tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministra je še dejal, da bo Rusija uradno komentirala odločitev, ko bo sklepna izjava vrha v Rigi objavljena.

Predstavniki zveze NATO so pozdravili tudi reforme v Albaniji, na Hrvaškem in v Makedoniji, s katerimi skušajo te države preoblikovati svojo vojsko, da bi se približale zahtevam Nata. Kot so še sporočili iz Rige, bi te države lahko na srečanju NATO zveze leta 2008 dobile uradno povabilo za pridružitev zvezi.

NATO ostaja v Afganistanu

Voditelji zveze NATO so srečanje v Rigi zaključili z zavezo, da bo zavezništvo kljub težavam ostalo v Afganistanu in da bo zagotovilo, da bodo imele sile ISAF dovolj vojakov, opreme in prožnosti za uspeh misije. Kot je ob zaključku vrha dejal generalni sekretar zveze NATO Jaap de Hoop Scheffer, se je vseh 26 voditeljev NATO tudi zavezalo, da si bodo v Afganistanu v nujnih primerih priskočili na pomoč, ne glede na nacionalne omejitve, kje vojaki lahko delujejo.

Vprašanje zadostnega števila vojakov in problema nacionalnih omejitev, ki na podlagi zakonodaj držav članic omejujejo delovanje vojakov v določenih pogojih in na določenih območjih, je bila ena glavnih tem vrha NATO v Rigi.

Kot je pojasnil De Hoop Scheffer je bil glede tega vprašanja storjen velik napredek in veliko držav je odpravilo te ovire. "Zdaj je 20.000 od 32.800 vojakov v Afganistanu bolj uporabljivih," in bodo lahko že v kratkem delovali kjerkoli v Afganistanu in ne bodo več omejeni zgolj na neko območje, je še pojasnil De Hoop Scheffer.

Zlasti ZDA, Kanada in Velika Britanija, ki v Afganistanu beležijo najhujše izgube, so pozivale k povečanju sil in odpravi omenjenih omejitev. Nemčija in Francija sta sicer na vrhu obljubili omilitev nacionalnih omejitev, tako da bi njuni vojaki priskočili na pomoč na jugu, "če bi bilo res nujno".

Sile za hitro posredovanje pripravljene

Voditelji držav članic zveze NATO so v sklepni deklaraciji tudi razglasili polno operativnost sil za hitro posredovanje (NRF). Okoli 25.000 zavezniških vojakov naj bi bilo sposobnih na krizno območje oditi že v petih dneh po odločitvi za napotitev in samostojno tam delovati najmanj 30 dni.

Kot so države še zapisale v deklaraciji vrha v Rigi, so sile ključnega pomena, saj igrajo življenjsko pomembno vlogo v zmogljivostih zavezništva za odgovor na nastajajočo krizo. NRF igrajo tudi vlogo katalizatorja pri transformaciji zavezništva in interoperatibilnosti med oboroženimi silami članic. Voditelji NATO so v sklepni deklaraciji poudarili tudi, da sile NRF ne bodo okrepile zgolj zmogljivosti zveze NATO, ampak tudi Evropske unije in Združenih narodov.

Sile naj bi bile sposobne opravljati misije po vsem svetu, prav tako pa naj bi bile sposobne izvajati vse vrste operacij - od izvajanja evakuacij in pomoči po naravnih katastrofah do protiterorističnega delovanja. Delovale naj bi v šestmesečnih rotacijah, prva naj bi se začela 1. januarja. Sile NRF so sicer delovale že doslej, a v manjšem obsegu.