Gospodarske velesile so na vrhu G20 v Hamburgu dosegle kompromis o prosti trgovini. Voditelji najbolj razvitih in hitro razvijajočih se držav so se izrekli za prosto trgovino in proti protekcionizmu, a s priznanjem vloge "legitimnih obrambnih mehanizmov v trgovini".
Končno besedilo sklepne izjave so sprejeli danes popoldne. "Zadovoljna sem, da je uspelo (...) da smo jasno povedali: tržišča morajo ostati odprta," je dejala kanclerka.
S takšnim kompromisom se je vrh G20 izognil zaostrovanju spora glede proste trgovine. Ta tema je veljala za eno najbolj težavnih na tokratnem vrhu, saj je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil, da bo zaradi "nacionalne varnosti" še bolj omejil dostop do ameriškega trga.
Merklovo veseli tudi nadaljnja podpora boju proti podnebnim spremembam, čeprav se ZDA skupni zavezi niso pridružile. Trump namreč vztraja pri škodljivosti sporazuma za ameriško gospodarstvo, preostali voditelji pa so ZDA pripisali izoliranost na področju okoljske politike.
Kanclerka je povedala tudi, da je ob robu vrha s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in njegovim ruskim kolegom Vladimirjem Putinom razpravljala o prihodnosti Normandijske četverice, ki jo poleg Nemčije, Francije in Rusije sestavlja še Ukrajina.
Sestala se je tudi s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom in povedala, da med njima ostajajo "globoke razlike".
Vrh so spremljali nasilni protesti, zaradi katerih na oblasti letijo očitki, da so podcenjevali varnostna tveganja. Merklova je kljub temu prepričana, da je bila odločitev o gostitvi vrha v Hamburgu primerna.
Nasilje je sicer ponovno obsodila in dodala, da vlada že išče najboljši način za pomoč tistim, ki so bili v izgredih poškodovani oziroma je to doletelo njihovo premoženje.
Po koncu vrha je kanclerka razkrila tudi imena držav, ki bodo vrh G20 gostile naslednje. Prihodnje leto bodo voditelji odpotovali v Argentino, nato leta 2019 na Japonsko, leto pozneje pa v Savdsko Arabijo.
Trump vztraja pri škodljivosti podnebnega sporazuma za ameriško gospodarstvo
Medtem še vedno ostaja odprto vprašanje podnebne zaščite. Tu je še posebej sporen odstavek, ki ga želijo v besedilo vnesti ZDA. Gre za ameriško podporo drugim državam pri čisti rabi fosilnih goriv, kot je utekočinjeni naftni plin. Okoljevarstveniki so na nogah, saj bi morali uporabo fosilnih goriv pravzaprav opustiti, če bi želeli doseči cilje iz pariškega podnebnega sporazuma. V sklepni izjavi bodo mednarodno trgovino in investicije označili za najpomembnejše gonilce rasti, produktivnosti, inovacij, ustvarjanja delovnih mest in razvoja.
Kot izhaja iz dokumenta, o katerem so se ponoči dogovorili pogajalci, so se države G20 izrekle za "vzajemen in medsebojno koristen okvir za trgovino in investicije" ter za načelo nediskriminatornosti. Države G20 želijo nadaljevati "boj proti protekcionizmu vključno z vsemi nepoštenimi trgovinskimi praksami", so zapisali.
Zaradi Trumpovega nacionalističnega gesla Najprej Amerika je bilo jasno izraženo nasprotovanje protekcionizmu tudi Američanov dolgo časa vprašljivo. Prosta trgovina in odprti trgi tudi v krogu gospodarskih velesil niso več sami po sebi umevni.
Omembo "legitimnih obrambnih mehanizmov v trgovini" v sklepni izjavi naj bi dosegli Američani. Vsekakor je dodatek pomemben, saj omogoča "zakonite" protiukrepe. Ravno to pa je sporno. Z vidika Evropejcev bi bile denimo carine na uvoz jekla nepravične in v nasprotju s pravili Svetovne trgovinske organizacije. V Hamburgu se bojijo, da bo Trump carine napovedal na tokratnem vrhu.
Države skupine G20 so danes sprejele tudi skupni akcijski načrt, v katerem se zavzemajo za nadaljnjo gospodarsko rast in nova delovna mesta. Kot so zapisale v njem, je hitrost rasti trenutno še vedno nižja od želene, prisotna ostajajo tudi tveganja pred njeno vnovično upočasnitvijo.
Potrdile so tudi ugotovitev, da jim ne bo uspelo uresničiti leta 2014 sprejetega cilja, da do leta 2018 globalno gospodarsko uspešnost povečajo za dva odstotka. Tako akcijski načrt predvideva nekoliko počasnejši napredek. Med drugim govori tudi o pomenu strukturnih reform in preprečevanju manipulacij z menjalnimi tečaji, države podpisnice pa se bodo z njim zavzele za "zmanjševanje prekomernih globalnih neravnotežij".
Države so potrdile tudi zavezanost pariškemu podnebnemu sporazumu, iz katerega so ZDA pod Trumpovim vodstvom sicer napovedale izstop. V sklepni deklaraciji se je tako pod to zavezo podpisalo 19 držav, medtem ko Trump vztraja pri škodljivosti sporazuma za ameriško gospodarstvo.
"Znova potrjujemo močno zavezanost pariškemu sporazumu in naglo napredujemo k njegovi polni implementaciji," so zapisali voditelji držav. Ob tem so ocenili, da so ZDA na področju okoljske politike izolirane, njene poskuse okrepitve fosilnih goriv pa označili za že vnaprej obsojene na neuspeh.
Merklova, Putin in Macron o krizi v Ukrajini
Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron sta se z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom ob robu vrha G20 danes posvetovala o krizi v vzhodni Ukrajini. Po poročanju tujih agencij si želita politične rešitve, ki bi končala več kot triletno nasilje.
Od aprila 2014 je v spopadih na vzhodu Ukrajine umrlo več kot 10.000 ljudi. Kijev in zahodne zaveznice obtožujejo Moskvo, da spodbuja konflikt ter tihotapi orožje in ljudi čez mejo, Rusija pa vse zanika. Trdi, da se ob upornikih borijo le ruski vojaki, ki niso na dolžnosti, in prostovoljci.
Putin se je pred tem že v petek srečal z ameriškim predsednikom Trumpom. Slednji je njun prvi pogovor na štiri oči opisal kot "izvrsten". Sogovornika sta se med drugim dogovorila o prekinitvi ognja na jugozahodu Sirije. Prekinitev ognja, v katerega bo vključena tudi Jordanija, naj bi začela veljati v nedeljo.
Dogovorila sta se tudi o vzpostavitvi posebne rusko-ameriške delovne skupine, ki se bo ukvarjala z varnostjo na svetovnem spletu. Članice G20 so se namreč dogovorile, da bodo boj proti terorizmu zaostrile tudi prek okrepljenega nadzora spletne varnosti. Od ponudnikov interneta želijo po besedah Merklove doseči hitrejše odzivanje ob odstranjevanju terorističnih vsebin s spletnih platform. Načrtujejo tudi okrepljeno akcijo za preprečevanje financiranja terorizma.
Trump se je ob robu vrha srečal tudi z britansko premierko Thereso May. Kot je dejal po srečanju, ZDA pričakujejo "zelo hitro" dosego "zelo močnega" trgovinskega sporazuma z Otokom. Ob tem je potrdil, da bo ob sicer še neznanem datumu obiskal London.
Putin pa je govoril tudi s turškim kolegom Recepom Tayyipom Erdoganom. Med drugim sta razpravljala o sirski krizi, pri čemer je Putin Turčiji pripisal pomembne zasluge pri sklenitvi dogovora o prekinitvi ognja v Siriji.
Trump pohvalil Merklovo za organizacijo
Trump je danes Merklovo pohvalil za "fantastično delo" pri organizaciji vrha držav G20 v Hamburgu. "Vaše vodenje je absolutno neverjetno in zelo navdihujoče," ji je dejal. Merklova je po njegovih besedah vrh organizirala "zelo profesionalno in brez večjih motenj kljub velikemu število ljudi, ki so spremljali dogajanje".
Vrh je danes znova komentiral tudi papež Frančišek. V pogovoru za italijanski časnik La Repubblica je dejal, ga srečanje skupine G20 skrbi, saj predstavlja potencial za "zelo nevarna zavezništva" med svetovnimi voditelji, ki bi še posebej strahotne posledice lahko imela za migrante. "Zaskrbljen sem zaradi zelo nevarnih zavezništev med močmi, ki imajo izkrivljeno vizijo sveta: Ameriko in Rusijo, Kitajsko in Severno Korejo, Putinom in Asadom glede vojne v Siriji," je dejal. Kot je pojasnil, nevarnost zadeva priseljevanje, saj se ključni svetovni problem po njegovih ocenah nanaša na revne, šibke in izključene, kamor spadajo tudi migranti. Pri tem je s prstom pokazal na države, ki se "bojijo invazije migrantov". Evropske voditelje, ki po njegovih besedah prihajajo iz najbogatejše celine na svetu, je še pozval, naj ne nasedejo prepričanju, da je meje mogoče preprosto zapreti.
KOMENTARJI (203)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.