V Sarajevu je vse pripravljeno na začetek spominske slovesnosti ob 20. obletnici začetka obleganja Sarajeva, med katerim so sile bosanskih Srbov do februarja 1996 ubile 11.541 ljudi. Žrtev se spominjajo s postavitvijo prav toliko praznih rdečih stolov v središču mesta in koncertom, nekdanji vojni poročevalci iz BiH pa so se vrnili v Holiday Inn, kjer bodo govorili o vlogi medijev.
Stoli so postavljeni na 800 metrih ceste od večnega ognja do džamije Ali Paše. Med njimi je 1601 manjših stolov, ki simbolizirajo ubite otroke Sarajeva. Na njih bi ob današnji prireditvi sedeli prebivalci Sarajeva, če jih ne bi ubile topovske granate ali ostrostrelci bosanskih Srbov. Stoli, razvrščeni v 825 vrst, bodo danes tako ostali prazni, program pa bo mogoče spremljati s pločnikov.
Ubiti za svobodo Sarajeva
Postavitev stolov sodi v okvir scensko-glasbenega programa z naslovom "Sarajevska rdeča črta", v okviru katerega bodo popoldne pripravili tudi koncert. Pričakujejo prihod številnih politikov in javnih osebnosti BiH, pa tudi delegacij iz tujine, medtem ko so v mestu že prisotne medijske hiše z vsega sveta.
"11.541 oseb je dalo svoja življenja za svobodo tega mesta, ki so ga ljubili. Ubiti so bili samo zato, ker so živeli v mestu, ker so bili v svojih domovih, v šolah ali na igriščih," je dejal režiser osrednje slovesnosti Haris Pasović, ki pojasnjuje, da je bil to zanj zaradi čustvene prizadetosti najzahtevnejši projekt, ki so mu ga kdaj zaupali. "V 21. stoletju se kaj takšnega ne sme več ponoviti. Konflikte moramo biti sposobni reševati mirno, spoštovati moramo medsebojne razlike in razvijati medsebojno sodelovanje. Vse je boljše kot vojna, ko krvave reke tečejo po mestnih ulicah, tako kot so bile krvave ulice Sarajeva med letoma 1992 in 1996," poudarja Pasović. Mnogi Sarajevčani se z njim strinjajo, saj je 20 let po začetku morije jasno, da so bile vse žrtve zaman. "Še vedno nimamo skupne države, še vedno smo sprti med sabo. Ni sodelovanja in nič ne kaže, da se bodo zadeve kmalu uredile," je razočaran eden od preživelih.
Vojna brez zmagovalca
20 let po začetku te grozovite vojne so mnenja o tem, kdo je sprožil vojno, še vedno močno deljena. "Bosanski Muslimani niso uresničili svoje ideje o samostojni in suvereni državi. Politično si še vedno prizadevajo to doseči, zato nadaljujejo svojo vojno retoriko," je prepričan predsednik združenja srbskih veteranov v Bosni, Dragan Milošević, ki dodaja, da je bilo ob razglasitvi neodvisne BiH takoj jasno, da to pomeni vojno. "Krvava vojna ni prinesla zmage nobeni strani," poudarja Milošević. "Tako bosanski Muslimani kot bosanski Srbi se morajo zavedati, da nihče od nas ni dosegel svojih ciljev. Zato je bolje, da imamo državo dveh entitet. Predvsem zaradi naših potomcev, da se ne bi spet spopadli."
Decembra 1995 so bosanski, srbski in hrvaški voditelji podpisali Daytonski sporazum, ki je pomenil konec krvave vojne v BiH. Država je etnično razdeljena med tri skupine, najštevilnejša med njimi so bosanski Muslimani, sledijo bosanski Srbi in Hrvati. BiH je država dveh entitet. Na eni strani je avtonomna Republika srbska, na drugi pa bošnjaško-hrvaška federacija, ki je razdeljena na 10 kantonov.
Vojno sprožilo priznanje neodvisnosti Bosne
Streli na mirne protestnike v središču Sarajeva 6. aprila 1992 so pomenili začetek najbolj krvavega konflikta v Evropi po drugi svetovni vojni. Vojna v BiH je med letoma 1992 in 1995 zahtevala okoli 100.000 smrtnih žrtev. Po vojni še vedno pogrešajo okoli 10.000 ljudi.
Vojska bosanskih Srbov je 6. aprila 1992 na pobočja okoli Sarajeva namestila topništvo takratne Jugoslovanske ljudske armade, ki je bila pod nadzorom Beograda. Na okoliške hribe je postavila okoli 120 raketometov in 250 tankov, ki so dan in noč obstreljevali mesto, po mestu pa so smrt med civilisti vseh narodnosti sejali tudi ostrostrelci.
Dnevno so na mesto in njegove prebivalce v povprečju izstrelili 329 granat, ki so v treh letih in pol obleganja zahtevale visok krvni davek. Med bolj krvavimi dogodki je bila smrt 22 ljudi maja 1992, ko je tankovski izstrelek zadel ljudi, ki so v vrsti čakali na kruh. Na osrednji tržnici Markale je 5. februarja 1994 topovska granata zahtevala 68 življenj. Tankovske granate so uničile tudi več kot 35.000 poslopij v mestu – bolnišnice, državne ustanove, kulturne in verske objekte, mostove. Med tarčami je bila tudi univerzitetna knjižnica, v obstreljevanju katere je konec avgusta 1992 zgorelo 1,7 milijona knjig. Populacija se je po vojni zmanjšala kar na 63 odstotkov predvojne populacije.
Zaradi obstreljevanja Sarajeva je haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije na dosmrtno oziroma 29-letno zaporno kazen obsodilo nekdanja častnika bosanskih Srbov Stanislava Galića in Dragomirja Miloševića. Zaradi istih obtožb v Haagu sodijo tudi nekdanjemu političnemu voditelju bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću. Maja pa se bo začelo dolgo pričakovano sojenje poveljniku sil bosanskih Srbov Ratku Mladiću, ki je najbolj odgovoren za zločine, storjene med obleganjem.
KOMENTARJI (343)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.