Italijanski poslanci sprejeli varčevalni paket

Italijanski poslanci so sprejeli 70 milijard evrov težak varčevalni paket. Potem ko so paket potrdili že z izglasovanjem zaupnice vladi, vezani na paket, je za glasovalo 314 poslancev, proti pa 280. Paket so v četrtek potrdili tudi italijanski senatorji. Z njim naj bi Italija do leta 2014 proračunski primanjkljaj znižala na vsega 0,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Paket, ki med drugim predvideva ukinitev nekaterih davčnih olajšav, naj bi po prvih izračunih povprečno italijansko družino v letih 2013 in 2014 stal okoli 1000 evrov.

Ker je italijanski statistični urad Istat prav danes objavil podatke, da je več kot tri milijone Italijanov pod pragom absolutne revščine, je to še dodatno podkrepilo kritike na račun nesorazmernosti obremenjevanja gospodinjstev.

Zaradi varčevalnih ukrepov, ki se nanašajo predvsem na pokojninski sistem, zdravstvene storitve in javne uslužbence, je nekaj sto javnih uslužbencev in upokojencev danes po poročanju tujih tiskovnih agencij protestiralo pred parlamentom v Rimu.

Da so varčevalni ukrepi nesorazmerni, ker da ne krčijo v zadostni meri stroškov politike, je v četrtek že ocenilo največje združenje industrijskih proizvajalcev v Italiji Confindustria.

Varčevalni ukrepi poleg odprave nekaterih davčnih olajšav predvidevajo doplačilo zdravstvenih pregledov, solidarnostno dajatev za pokojnine, višje od 90.000 evrov letno, zamrznitev plač javnih uslužbencev in krčenje regionalnih proračunov.

Medtem ko so poslanci razpravljali o varčevalnem paketu, je italijanska centralna banka objavila sveže podatke o gibanju zadolženosti države. Javni dolg se je maja povzpel na rekordnih 1897 milijard evrov, kar je za 0,36 odstotne točke več od rekorda v aprilu. Od začetka leta pa se je povečal že za skoraj tri odstotke.

Hkrati so opozorili, da bi se stroški za proračun in gospodarstvo utegnili močno povečati, če bi pribitki na državne obveznice vztrajali pri trenutnih povišanih ravneh.

Pribitki na italijanske državne desetletne obveznice se tudi danes gibljejo blizu 300 bazičnih točk nad referenčnimi nemškimi obveznicami, kar je za 100 bazičnih točk višje kot pred dobrim tednom dni.

Varčevalne ukrepe je centralna banka ocenila kot korak v smeri fiskalne konsolidacije, pogreša pa strukturne reforme za spodbujanje gospodarske rasti. Za letos je banka napoved gospodarske rasti sicer zvišala z 0,9 na en odstotek.

So se pa na drugi strani povečali prihodki državnega proračuna, in sicer so v prvih petih mesecih leta dosegli slabih 146 milijard evrov, kar je za 5,1 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju.

Italija je prav zaradi šibkega okrevanja po krizi, kar zmanjšuje manevrski prostor za zniževanje dolga, in zaradi nestabilne vladne koalicije pod budnim očesom mednarodnih finančnih trgov.