Kaj vse zahtevajo od Ciprasa in Grkov?

Sprejetje teh pogojev, opredeljenih v poročilu evroskupine, ki je podlaga za današnjo razpravo vrha območja evra, bi bilo tudi popolno nasprotje predvolilnih in povolilnih obljub Aleksisa Ciprasa Grkom, kar sproža tolmačenja, da želijo upniki nepredvidljivega grškega premierja stisniti v kot in mu pristriči peruti.

Kaj zahtevajo od Ciprasove vlade in celotnega grškega naroda?

Zakonodaja za prvi niz ukrepov do srede

Prvi pogoj, nujen za vzpostavitev zaupanja, je, da grška vlada in parlament do srede sprejmeta zakonodajo o prvem nizu ukrepov.

Ti ukrepi vključujejo:

- ureditev sistema davka na dodano vrednost in razširitev davčne osnove za povečanje prihodka,
- hitrejšo uvedbo ukrepov za izboljšanje dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema kot del celovite pokojninske reforme,
- sprejetje zakona o pravdnem postopku s temeljito reformo civilnega pravosodnega sistema, ki bi občutno pospešila sodne procese in zmanjšala stroške,
- zagotovitev popolne neodvisnosti grškega statističnega urada Elstat,
- celovito spoštovanje evropskih denarnih, fiskalnih in makroekonomskih pravil, vključno z zagotovitvijo učinkovitega delovanja fiskalnega sveta pred končanjem memoranduma o soglasju in uvedbo avtomatskih rezov odhodkov v primeru odstopanj od ambicioznih ciljev za primarni presežek,
- prenos evropskih pravil o reševanju bank najpozneje v tednu dni.

Po zakonodajni izvedbi omenjenih ukrepov ter zavezi grškega parlamenta k vsem zavezam v tem dokumentu je lahko sprejeta odločitev o mandatu institucijam za začetek pogajanj o tretjem programu pomoči za Grčijo.

Pogoj za začetek pogajanj je sicer tudi zelena luč parlamentov v šestih članicah območja evra – Nemčiji, Avstriji, Estoniji, na Nizozemskem, Slovaškem in Finskem.

Zahteve k dodatnim zavezam grške vlade

Za dogovor o programu mora grška vlada znatno okrepiti svojo ponudbo reform zaradi močno poslabšanega finančnega in gospodarskega položaja države v minulem letu.

Grška vlada se mora uradno zavezati h krepitvi svojih predlogov na številnih področjih, ki so jih izpostavile institucije, in ob tem pripraviti jasen časovni načrt zakonodajnih in izvedbenih ukrepov.

Pri tem mora v sodelovanju z institucijami:

- do oktobra izvesti ambiciozno pokojninsko reformo in uveljaviti klavzulo o ničelnem primanjkljaju ali vzajemno dogovorjene alternativne ukrepe,
- sprejeti bolj ambiciozno reformo trga proizvodov z jasnim časovnim načrtom za izvedbo vseh priporočil Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD),
- nadaljevati privatizacijo operaterja mreže za prenos elektrike Admie ali poiskati alternativne ukrepe z enakim učinkom na konkurenco,
- na področju trga dela preučiti sklepanje kolektivnih pogodb in posodobiti zakonodajni okvir za kolektivno odpoved,
- ukrepati za okrepitev finančnega sektorja, vključno z reševanjem problema slabih posojil ter krepitvijo upravljanja grškega sklada za finančno stabilnost HFSF in bank, še zlasti z odpravo možnosti za politično vmešavanje, še posebej pri imenovanjih.

In še ...

Poleg tega bi morale grške oblasti sprejeti še vrsto ukrepov, na primer oblikovati precej ambicioznejši načrt privatizacije z izboljšanim upravljanjem.

Pri tem nekatere članice območja evra od Grčije zahtevajo, naj k sodelovanju pri ocenjevanju vrednosti premoženja povabi neodvisne strokovnjake in izpolni še nekatere druge pogoje ali pa naj 50 milijard evrov premoženja prenesejo na poseben zunanji neodvisen skrbniški sklad, ki naj se nato postopno proda in tako zmanjša dolg. Ta sklad bi upravljale grške oblasti pod nadzorom evropskih institucij. To vprašanje je zelo kočljivo in za zdaj soglasja o njem ni.

Od Grčije se pričakuje tudi posodobitev in občutna okrepitev grške uprave in pod okriljem Evropske komisije oblikovanje programa za krepitev zmogljivosti in depolitizacijo grške uprave. Prvi predlog naj bi bil podan do 20. julija. Grška vlada se ob tem zavezuje tudi k nadaljnjemu zmanjšanju stroškov uprave v skladu z načrtom, dogovorjenim z institucijami.

Pogoj tudi dobrodošlica institucijam

Grške oblasti bi morale tudi popolnoma normalizirati metode dela z institucijami, vključno z zagotovitvijo dela institucij na terenu v Atenah za izboljšanje izvajanja programa in spremljanja izvajanja programa.

Grška vlada bi se morala z institucijami posvetovati in dogovoriti o vseh osnutkih zakonodaje na področjih, pomembnih za izvajanje programa, preden jih pošlje v obravnavo v parlament.

Prav tako evroskupina od Grčije zahteva spremembo zakonodaje, sprejete v letu 2015, ki je v nasprotju s cilji programa, ali nadomestne ukrepe.

To so le minimalne zaveze za začetek pogajanj o tretjem programu pomoči

Vse navedene zaveze so minimalne zahteve za začetek pogajanj z grškimi oblastmi o tretjem programu pomoči. Začetek pogajanj še ne pomeni, da bo končni dogovor o programu pomoči iz evropskega reševalnega mehanizma ESM tudi sprejet, izpostavlja evroskupina v dokumentu, o katerem razpravlja vrh območja evra.

Dogovor o programu pomoči iz ESM, ki naj bi bil po ocenah finančnih potreb Grčije težek od 82 do 86 milijard evrov, naj bi sicer vključeval tudi rešitev za vprašanje vzdržnosti dolga in premostitveno financiranje.