Z razširitvijo izmenjave bančnih podatkov proti utajevalcem davkov

Evropska komisija nadaljuje ofenzivo proti utajevalcem davkov in predlaga občutno širitev obvezne samodejne izmenjave bančnih podatkov o nerezidentih med davčnimi upravami članic EU. "Današnji predlog bo članice Unije bolje opremil za pobiranje davkov ... To bo še eno močno orožje v našem arzenalu za odločen boj proti davčnim utajam," je poudaril komisar za obdavčevanje Algirdas Šemeta.

Koliko več davkov bodo članice Unije lahko pobrale z izvajanjem danes predlagane zakonodaje, je po komisarjevih besedah "težko vprašanje". "Občutno več, a o konkretnih številkah je težko govoriti," je dejal.

S tem predlogom naj bi Unija dobila najcelovitejši sistem samodejne izmenjave podatkov o prihodkih in premoženju nerezidentov med davčnimi upravami na svetu, a za zdaj le na papirju. Članice Unije morajo vse davčne odločitve sprejeti s soglasjem, kar ni preprosto.

Od julija 2005 velja direktiva o obdavčevanju prihodkov od obresti

Tri kose zakonodaje o izmenjavi bančnih podatkov o nerezidentih, ki naj bi članicam pomagala zagotoviti učinkovito pobiranje davkov, je komisija že spisala pred tem današnjim, dva od teh so članice že sprejele, le enega izvajajo, a še to ne vse.

Od julija 2005 velja direktiva o obdavčevanju prihodkov od obresti, ki, kot pove njeno ime, od davčnih uprav članic terja samodejno izmenjavo podatkov o prihodkih od obresti nerezidentov. Samodejna izmenjava pomeni sistematično sporočanje vnaprej opredeljenih informacij drugi članici brez predhodnega zaprosila, sicer pa si članice podatke izmenjujejo tudi na zaprosilo ali na lastno pobudo. Podatki se sporočajo vsaj enkrat letno, in sicer v šestih mesecih po koncu davčnega leta članice, v katerem postanejo razpoložljivi.

To direktivo je komisija nato dopolnila s tremi novimi kategorijami: prihodki od vseh investicijskih skladov, drugih inovativnih finančnih instrumentov in od življenjskega zavarovanja.

A ta prenovljena direktiva, predlagana leta 2008, je zaradi nasprotovanja Avstrije in Luksemburga obtičala v zakonodajnem mlinu. Članice so se na majskem vrhu zavezale, da jo bodo sprejele do konca leta. Avstrija in Luksemburg imata izjemo tudi v prvi direktivi – namesto sodelovanja pri izmenjavi podatkov lahko prihodek od obresti nerezidentov sama obdavčita in tako pobrani davek posredujeta njihovi državi; trenutno uporabljata 35-odstotno davčno stopnjo.

Tretji kos zakonodaje, ki velja od začetka tega leta, a se bo začel izvajati 1. januarja 2015, je direktiva o upravnem sodelovanju. Ta izmenjavo razširja na pet kategorij: dohodek iz zaposlitve, plačila direktorjev, vse proizvode življenjskih zavarovanj, pokojnine in nepremičnine.

Predlog dopolnjuje izmenjavo podatkov na dividende, kapitalske dobičke in vse druge finančne prihodke

Današnji predlog dejansko dopolnjuje direktivo o upravnem sodelovanju z vključitvijo dividend, kapitalskih dobičkov, drugih finančnih prihodkov in stanja sredstev na računu. Izmenjava teh podatkov naj bi se prav tako začela izvajati januarja 2015. Leta 2017 pa je predvidena revizija danes predlagane zakonodaje.

Pomembna razlika med prvo in prenovljeno direktivo o upravnem sodelovanju je ta, da je v prvi samodejna izmenjava podatkov potrebna le, "če so ti na voljo". Današnji predlog pa terja obvezno samodejno izmenjavo podatkov.

Če bodo članice sprejele in izvajale vse štiri zakonodajne kose, bo to pomenilo, da med seboj obvezno samodejno izmenjujejo enake informacije, kot so se jih zavezale izmenjevati z ZDA v okviru sporazuma o davčni skladnosti računov v tujini (Fatca). Nekatere članice so ta sporazum z Američani že sklenile, nekatere se o njem pogajajo.

Fatca je sploh eden pomembnih razlogov za širitev izmenjave podatkov v Uniji. Direktiva o upravnem sodelovanju namreč vključuje klavzulo o državi z največjimi ugodnostmi, v skladu s katero mora članica Unije drugi članici, če ta to zahteva, zagotoviti enake informacije kot tretji državi. Nova zakonodaja naj bi preprečila kaos, ki bi ga lahko povzročilo množično zatekanje k tej klavzuli.

Problem davčnih utaj se je prerinil v ospredje evropske pozornosti, potem ko so mednarodni raziskovalni novinarji razkrili, kako oligarhi, trgovci z orožjem, politiki in finančni žonglerji iz več kot 170 držav skrivajo svoje premoženje pred davkarji. Poleg tega evropske države boj proti davčnim utajam in izogibanju davkom vidijo kot pomembno sredstvo pri premagovanju krize – krpanju lukenj v proračunih in prizadevanjih za zagon rasti.

Šef komisije Jose Manuel Barroso je sicer minuli mesec ob obljubi zaostritve boja proti davčnim utajam napovedal predlog za razširitev samodejne izmenjave podatkov na vse vrste dohodkov, a danes tako ambiciozne formulacije ni bilo slišati, temveč je komisar govoril o "občutni razširitvi".