Merklova obžaluje Wulffov odstop

Nemški predsednik Christian Wulff je po tem, ko je hannovrsko tožilstvo v četrtek zahtevalo odvzem njegove imunitete, danes v izjavi za javnost na dvorcu Bellevue sporočil, da odstopa s predsedniškega položaja. "Dogodki zadnjih dni in tednov so pokazali, da sta zaupanje vame in moja učinkovitost resno načeta. Zaradi tega ne morem več opravljati svojih nalog doma in v tujini, kot se to pričakuje," je povedal v kratkem govoru.

Ob odstopu je Wulff poudaril, da je z veseljem opravljal funkcijo zveznega predsednika. A Nemčija po njegovem mnenju potrebuje predsednika, ki uživa neokrnjeno zaupanje prebivalstva in se je sposoben spopadati z ogromnimi notranjepolitičnimi in mednarodnimi izzivi. Poudaril je še, da je funkcijo predsednika države vedno opravljal korektno in pošteno. Verjame tudi, da bo pravni postopek pokazal, da so vse obtožbe proti njemu neutemeljene.

Wulff je drugi nemški predsednik zapored, ki predčasno zapušča položaj. S tem se je odzval na vse glasnejše pozive k odstopu zaradi domnevnih kaznivih dejanj, ki naj bi jih storil v času, ko je bil ministrski predsednik Spodnje Saške. Wulffov odstop zdaj pomeni avtomatsko odpravo njegove imunitete pred sodnim postopkom in omogoča začetek preiskave proti njemu.

Na položaju ga bo začasno zamenjal Horst Seehofer iz Krščanskosocialne unije (CSU), bavarske sestrske stranke Krščanskodemokrate unije (CDU), katere predsednica je kanclerka Angela Merkel.

Le pol ure po odstopu je spregovorila tudi Merklova, ki je odpovedala današnji obisk v Rimu. Dejala je, da Wulffovo odločitev globoko obžaluje. "Wulff je predstavljal sodobno, odprto Nemčijo, moč katere, kot je poudarjal sam, izvira iz njene raznolikosti," je še dodala. Danes bi se morala kanclerka sestati z italijanskim premierjem Mariem Montijem, a je obisk zaradi dogodkov v državi odpovedala.

Pri iskanju kandidata za novega nemškega zveznega predsednika bo vladajoča koalicija iskala konsenz z opozicijskimi Socialnimi demokrati (SPD) in Zelenimi, je povedala v odzivu. "Pogajali se bomo, da bi se na naslednje volitve podali s skupnim kandidatom," je dodala.

Predsednika volijo zvezni in deželni poslanci

Z odstopom Wulffa se črno-rumeni koaliciji obetajo težki časi. Podpora ji v nemški zvezni volilni skupščini, ki voli zveznega predsednika, namreč stalno pada. Kot že omenjeno, bo Wulffa začasno zamenjal Seehofer, najkasneje 30 dni po odstopu pa mora predsednik Bundestaga sklicati zvezno volilno skupščino, ki bo volila novega predsednika.

Omenjeno skupščino sestavljajo člani Bundestaga in njim enako število poslancev deželnih parlamentov, kar pomeni, da ima velik vpliv pri volitvah nemškega zveznega predsednika tudi razmerje moči po posameznih deželah. V Bundestagu je 620 poslancev, zvezna volilna skupščina pa šteje 1240 članov, absolutna večina, potrebna za izvolitev predsednika, bo tako 621 glasov. Vladajoča črno-rumena koalicija Krščansko demokratske unije (CDU) Merklove in liberalcev (FDP) bi v trenutnih razmerah v zvezni volilni skupščini lahko imela od 622 do največ 624 sedežev.

Najmlajši predsednik v zgodovini države

Christian Wulff, ki se je v zgodovino vpisal kot najmlajši predsednik Nemčije, je že drugi predsednik države zapovrstjo, ki je odstopil. Po vzoru svojega predhodnika Horsta Köhlerja zapušča ta položaj zaradi kritik na svoj račun. Nemški predsednik je bil že od decembra lani deležen številnih očitkov, ki segajo od sprejetja ugodnega zasebnega posojila za nakup hiše, do brezplačnih počitnic pri različnih podjetnikih, s katerimi je imel tudi poslovne stike, do ugodnih lizingov za avtomobile in financiranja različnih lobističnih prireditev.

Za nakup hiše naj bi Wulff leta 2008, ko je bil še predsednik spodnjesaške vlade, dobil več kot 500.000 evrov zasebnega posojila. Po lastnih besedah naj bi mu posojilo dala Edith Geerkens, soproga podjetnika Egona Geerkensa. S parom je Wulff že vrsto let osebni prijatelj. Leta 2010 so Wulffa v deželnem zboru zaslišali prav o poslovnih odnosih z Geerkensom, a ne zaradi posojila, pač pa zaradi njegovega dopustovanja na Floridi decembra 2009. Wulff in njegova družina so namreč brezplačno leteli v poslovnem razredu, kar naj bi sicer stalo 3000 evrov. Ko je zadeva prišla na dan, je to povzročilo nezadovoljstvo v opoziciji, saj v skladu s spodnjesaško zakonodajo člani vlade lahko prejmejo samo darila v vrednosti do deset evrov. Wulff je kasneje priznal, da je storil napako, jo obžaloval ter za nazaj doplačal razliko.

Med takratnim zaslišanjem v deželnem zboru je Wulff zanikal, da bi imel poslovne odnose z Geerkensom, da je prejel posojilo od njegove soproge, pa je zamolčal. V dneh, ko je javnost izvedela za posojilo, so iz urada predsednika sprva sporočili, da Wulff med zaslišanjem ni storil nobene napake, saj se je vprašanje nanašalo na Geerkensa in ne njegovo soprogo, kasneje pa je predsednik sam priznal, da "bi bilo bolje", če bi omenil zasebno posojilo.

Poleg spornih poslov z družino Geerkens in počitnic ter ugodnih avtomobilskih lizingov je eden od Wulffovih bogatih prijateljev Carsten Maschmeyer tudi razkril, da je plačal 42.700 evrov za promocijo knjige pogovorov z Wulffom z naslovom "Besser die Wahrheit" (Raje povej resnico), ki je izšla leta 2007. Sam Wulff naj za to ne bi vedel.

Pri založbi Hoffmann in Campe, ki je knjigo izdala, so kasneje pojasnili, da so bili v stiku z vrsto podjetij, ki so jih skušali prepričati v sofinanciranje knjige, tudi z Maschmeyerjem. Koliko denarja je slednji prispeval, niso razkrili. So pa zatrdili, da Wulff pri odločitvah glede oglaševanja knjige ni sodeloval in tudi ni bil upravičen do dela dobička od njene prodaje.

52-letni Wulff sam sebe označuje kot miroljubnega in blagega človeka. "Nisem alfa samec. Prihodnost pripada krotkim in miroljubnim ljudem," je dejal nekoč. Wullf, ki je bil predsedniški kandidat vladajoče koalicije med nemško Krščanskodemokratsko unijo (CDU) in liberalci (FDP), velja tudi za politika, ki raje pije bananin sok kot vino, a mnogi pravijo, da se za njegovim fantovskim nasmeškom vendarle skriva odločen politik.

Ambicije, da si želi naslediti nemško kanclerko Angelo Merkel, je doslej vztrajno zanikal. "Manjka mi brezpogojna želja po oblasti in pripravljenosti, da temu podredim vse," je dejal pred dvema letoma v nekem pogovoru. V preteklosti je bil znotraj CDU, katere član je od leta 1975, znan kot mlad divjak, sedaj pa ga štejejo h konservativni sredini. Znotraj CDU podpira liberalizem v gospodarstvu.

Na svoji spletni strani je v življenjepisu med drugim zapisal, da se je rodil 19. junija 1959 v nemškem mestu Osnabrück, da je katoličan, poročen in oče hčerke Annalene in sina Linusa Floriana, ki ga ima s svojo drugo ženo Bettino. Od prve žene se je ločil pred šestimi leti po dolgih letih zakona.

Na spletni enciklopediji Wikipedia je mogoče prebrati, da sta se njegova starša ločila, ko je bil star dve leti. Ko je njegov očim zapustil družino in je njegova mama zbolela za multiplo sklerozo, je od svojega 16. leta skrbel tudi za mlajšo sestro.

Po maturi je študiral pravo na univerzi v Osnabrücku in se po opravljenih pravniških izpitih zaposlil kot odvetnik. Leta 1994 je prvič neuspešno kandidiral na deželnozborskih volitvah na Spodnjem Saškem kot kandidat za deželnega ministrskega predsednika. Ta položaj mu je uspelo osvojiti leta 2003.