Duhovi Wall Streeta preganjajo Hillary Clinton

Ameriška demokratka Hillary Clinton v razburkani predsedniški kampanji na vrh svoje agende rada postavlja progresivne socialne programe, kot so posodabljanje infrastrukture, dvig minimalne plače, nižanje šolnin in skrb za obrobne družbene skupine.

Resda gre za zimzelene težave ameriške družbe in njenega gospodarstva, ki ustvarja vse večje socialne in dohodkovne razlike, vendar pa te teme za Clintonovo že vrsto let predstavljajo oseben izziv. Pravzaprav so njen zaščitni znak še iz časov, ko je bila "zgolj" prva dama predsednika ZDA Billa Clintona.

Zanje se je namreč osebno zavzemala že takrat, s čimer je v formalističnem Washingtonu povzročila nemalo privzdignjenih obrvi. Vseeno pa je s svojim predlogom reforme ameriškega zdravstvenega sistema takrat prav neslavno pogorela.

Hillary nad finančnike zgolj z besedami?

Zdaj je devetinšestdesetletna pravnica začutila, da je prišel čas, ko lahko popravi stare napake in ob morebitni osvojitvi predsedniškega položaja še dodatno okrepi svoje reformne napore. Med slednjimi pa se je med predsedniško kampanjo nepričakovano visoko na seznamu nalog uvrstila tudi ureditev delovanja trdnjave ameriškega kapitalističnega sistema. Reforma Wall Streeta, simbola tamkajšnje finančne industrije, ki je bil (pre)trd oreh že za aktualnega ameriškega predsednika Baracka Obamo, pa se je za Clintonovo izkazal kot (pre)vroč kostanj že v sami predsedniški tekmi.

Ureditev povsem deregulirane finančne industrije je namreč za Clintonovo vsiljena in neljuba tema. Delovanje Wall Streeta je deležno ostrih kritik s strani progresivnega senatorja in nekdanjega protikandidata Clintonove znotraj demokratske stranke, Bernija Sandersa, ki finančnemu kapitalizmu očita naraščajočo dohodkovno in premoženjsko neenakost. Skrb za družbeno enakost in socialno šibke pa predstavljata trdno ideološko jedro ameriških demokratov že od davnih časov predsednika Franklina D. Roosevelta.

Za Clintonovo je to resen problem, saj so mnoge finančne institucije iz New Yorka pomembni donatorji njene kampanje in stari zavezniki. Znano je namreč, da sta imela zakonca Clinton v zadnjih letih kar 39 govorov na sedežih velikih bank.

Hillary pa je samo na račun osmih predavanj za UBS in razvpiti Goldman Sachs prejela kar 1,8 milijona ameriških dolarjev.  Duhovi razuzdanega finančnega kapitalizma pa demokratko zanimivo preganjajo še iz časov predsedniške administracije njenega soproga. Ta je v namreč devetdesetih dereguliral Wall Street in mu tako omogočil ustvarjanje neslutenega bogastva.

Pa tudi zgodovinsko visokih socialnih razlik. Negativni družbeni trend, ki se silovito poglablja prav od leta 2008, ko se je zaradi špekulativnega trgovanja sesul wallstreetski velikan, banka Lehman Brothers.

Wall Street za Clintonovo 'porabil' že 56 milijonov dolarjev

"Vsekakor obstaja določena mera razumevanja in prijateljskih odnosov med velikani Wall Streeta in zakoncema Clinton," je za agencijo Reuters o zapuščini Billa Clintona in njenemu vplivu na Hillary dejal eden izmed newyorških upravljavcev zasebnega kapitala. Čeprav je demokratka v svoji kampanji zaradi pritiskov s skrajno levega pola demokratske stranke napovedala ostrejši pristop k reševanju problematike finančne industrije, pa se bankirji z njeno tršo retoriko pretirano ne obremenjujejo. Za odsotnost svojih skrbi so poskrbeli kar z denarjem. Tako so lastniki in upravljavci skladov hedge ter drugi finančni specialisti predvolilni kampanji demokratske kandidatke doslej namenili kar 56 milijonov ameriških dolarjev, medtem ko so njenemu republikanskemu tekmecu, Donaldu Trumpu, namenili zgolj 243.000 dolarjev.

Njihova naložba in Clintonov odnos do Wall Streeta je zato značilno ameriško pragmatičen, saj si bankirji z donacijami na eni strani "kupujejo" zakonodajno imuniteto, medtem ko demokratka na drugi z njihovim denarjem pridobiva volilno podporo vplivnežev.

Da ne gre zgolj za prazne domneve, je med drugim mogoče razbrati tudi iz razkrite korespondence spletne pošte Clintonovega volilnega štaba, ki potrjujejo pretirano prijateljski odnos med bankirji in politiki.

Resda vzajemne koristi med zasebnim kapitalom ter predsedniškimi kandidati v ZDA niso nič novega ali posebnega. Vseeno pa tovrstni bližnji odnosi za predsedniško kandidatko, ki se v zadnjih dneh predvolilne kampanje sooča z zmanjševanjem prednosti pred Trumpom, predstavlja resno etično vprašanje, ki bi lahko načela osebno integriteto morebitne bodoče predsednice najmočnejše države na svetu.