Okoljski ministri EU so na srečanju v Bruslju še zadnjič pilili pogajalsko taktiko EU za mednarodno podnebno konferenco, ki bo od 7. do 18. decembra, preden bodo o njej dokončno odločili voditelji EU 10. in 11. decembra. Cilj Köbenhavna je sicer doseči globalni podnebni sporazum, ki bo vključeval jasen delež zmanjšanja toplogrednih izpustov in konkretno opredelitev finančne pomoči razvitih držav državam v razvoju. Novi sporazum bo nasledil veljavni Kjotski protokol, ki se izteče leta 2010 in ki ga ZDA niso ratificirale.

(Foto: Dare Čekeliš)

Slovenski minister Karl Erjavec meni, da se mora EU jasno zavzeti za 30-odstotno zmanjšanje izpustov ter opredeliti konkretno finančno pomoč državam v razvoju. Kot je pojasnil, sta znotraj EU odprti še dve vprašanji: za koliko zmanjšati izpuste in kolikšno pomoč nameniti državam v razvoju. EU se je sicer že zavezala, da bo izpuste zmanjšala za 20 odstotkov do leta 2020. Ob tem ostaja optimist glede Köbenhavna, pri čemer je možnosti za uspeh ponazoril z uspehom slovenskih nogometašev, ki so se uvrstili na svetovno prvenstvo – če bi se EU zavzela za 30-odstotno znižanje izpustov, bi po ministrovem mnenju spodbudila preostale partnerice, naj sprejmejo podobne konkretne in ambiciozne zaveze.

Med ovirami na poti k ambicioznemu globalnemu podnebnemu dogovoru je sicer izpostavil ZDA. Ameriški kongres namreč letos še ne bo sprejel zakonodaje o podnebnih spremembah. To pomeni, da delegacija ZDA ne bo imela mandata za sprejem konkretnih obveznosti glede zmanjšanja izpustov, kar pa pomeni problem za uspeh pogajanj v Köbenhavnu, kamor so po njegovih besedah zdaj "uprte vse oči". Iz Washingtona je sicer danes prišla novica, da bodo ZDA v Köbenhavnu predstavile cilje za zmanjšanje izpustov, še vedno pa ni jasno, ali bo ameriški predsednik Barack Obama tja sploh prišel.

Erjavec meni, da obstajata dva scenarija: konferenca je lahko uspešna, sploh če držijo neformalni znaki iz ZDA, da so se pripravljeni zavezati k od 17- do 20-odstotnemu znižanju izpustov v obdobju 2010–2020 v primerjavi z letom 2005. Sicer pa obstaja rezervni scenarij – da je Köbenhavn le prva etapa, na kateri je novi sporazum dogovorjen vsebinsko, nato pa sredi leta 2010 dosežen končni, pravno zavezujoč dogovor, če bi ZDA vmes sprejele ustrezne zakone.

Glede finančne pomoči državam v razvoju je Erjavec ocenil, da bi lahko Slovenija prispevala od 0,3 do 0,4 odstotka bruto domačega proizvoda EU po letu 2012, če bo uveljavljen univerzalni ključ, ki bi upošteval tako izpuste kot razvitost držav. Po Erjavčevem mnenju bi bil neuspeh v Köbenahvnu "zelo slab signal za svetovno javnost", saj bi "ljudje mislili, da problem podnebnih sprememb sploh ni tako resen". "Izjemno pomembno je, da z dokumentov preidemo na konkretne ukrepe," je poudaril in spomnil, da je bilo v dveletna pogajanja vloženega veliko truda.

Minister je povedal tudi, da v današnjih pogovorih z glavnim podnebnim pogajalcem ZN Yvom de Boerjem niso dobili konkretnih odgovorov na vprašanja, kakšna so stališča ZDA, Kitajske in Brazilije.