Kardinali elektorji bodo v ponedeljek v Vatikanu začeli volitve naslednika nedavno preminulega papeža Janeza Pavla II. Konklave se bo začel ob 16.30 s slovesnim prihodom kardinalov v Sikstinsko kapelo. Prvo glasovanje za novega papeža naj bi potekalo že v ponedeljek popoldne, potem pa naj bi do izvolitve papeža vsak dan potekali največ štirje krogi glasovanja.
Volitve bodo v skladu s kanonskim pravom tajne, za izvolitev novega papeža pa sta potrebni dve tretjini veljavnih glasov vseh navzočih kardinalov z volilno pravico. Ves čas volitev bodo veljala zelo stroga pravila glede komuniciranja z zunanjim svetom. Čeprav Vatikan pred volitvami ni omenjal kandidatov za novega papeža, poznavalci Vatikana napovedujejo, da bo tokratni konklave kratek in bo najverjetneje trajal le nekaj dni.
Pred začetkom konklava bo v ponedeljek ob 10. uri v baziliki svetega Petra sveta maša za izvolitev papeža, ki jo bo vodil dekan kardinalskega zbora Joseph Ratzinger in se je bodo lahko udeležili vsi verniki.
Kardinali se bodo nato zbrali v Dvorani blagoslova v Apostolski palači, od koder bo potekala slavnostna procesija do Sikstinske kapele. Na procesiji bodo nosili križ in knjigo evangelijev, papeška godba pa bo igrala liturgične napeve. Poleg kardinalov elektorjev se je bodo udeležili tudi tajniki konklava, vodja slovesnosti, tajnik dekana kardinalskega zbora, kardinal Tomas Špidlik, ki bo imel pridigo, en diakon in ministranti.
V konklave bo vstopilo 115 namesto 117 kardinalov z volilno pravico, ker se ga dva izmed njih iz zdravstvenih razlogov ne moreta udeležiti. Gre za mehiškega kardinala Adolfa Antonia Suareza Rivero, nekdanjega nadškofa v Monterreyu, in filipinskega kardinala Jaimeja Sina, nekdanjega nadškofa v Manili.
Favorita sta Ratzinger in Tettamanzi
Za glavna favorita za novega papeža po poročanju italijanskih medijev veljata 78-letni nemški kardinal Joseph Ratzinger in 71-letni milanski nadškof Dionigi Tettamanzi. Novi papež za izvolitev potrebuje 77 glasov, Ratzinger in Tettamanzi pa uživata približno po 50-odstotno podporo kardinalov, zato se kaj lahko zgodi, da novi poglavar Cerkve ne bo nobeden od njiju, ampak bo izvoljen nekdo, ki ne velja za favorita.
Podobno se je zgodilo tudi na zadnjem konklavu leta 1978, ko so poznavalci Vatikana največ možnosti pripisovali italijanskima kardinaloma Giuseppeju Siriju in Giovanniju Benelliju. V osmem krogu glasovanja je bil po zaslugi glasov nemških, ameriških in španskih kardinalov izvoljen Poljak Karol Wojtyla, ki si je nato izbral ime Janez Pavel II.
Najdaljši konklave trajal kar tri leta
Po ocenah poznavalcev Vatikana tokratni konklave ne bo trajal dolgo; kdo bo 264. naslednik apostola Petra, naj bi bilo po napovedih najverjetneje znano že v sredo. V 20. stoletju je konklave v povprečju trajal le nekaj dni, najdaljši je bil leta 1922, ko je trajal pet dni in je obsegal 14 krogov glasovanja. Zadnji papež, Janez Pavel II., je bil izvoljen tretji dan konklava po osmih krogih glasovanja. Najdaljši konklave v 2000-letni zgodovini Cerkve je sicer trajal skoraj tri leta, najkrajši pa samo nekaj ur.
