Scheffer: Projekt novega zavezništva že deluje
V uvodnem pozdravu vseh prisotnih je generalni sekretar zveze Nato Jaap de Hoop Scheffer poudaril, da je sedmerica novink pokazala, da so pripravljene izpolnjevati zavezo in da bodo skupaj z ostalimi zaveznicami branile vrednote, za katere se zavzema zavezništvo, ter zagotavljale medsebojno obrambo varnosti in ozemeljske celovitosti; v zameno pa lahko računajo na solidarnost drugih držav članic. Kot je še spomnil Scheffer, so voditelji držav članic zveze Nato na zadnjem vrhu v Pragi novembra 2002 potrdili "projekt novega zavezništva" z novimi članicami, novimi zmogljivostmi in novimi partnerstvi. Po njegovih besedah se je ta novi Nato v zadnjih letih ne le oblikoval, ampak tudi že deluje.
Prvič se kot polnopravna članica zavezništva vrha udeležuje tudi Slovenija, ki jo predstavljajo predsednik vlade Anton Rop, obrambni minister Anton Grizold, načelnik generalštaba SV, general Anton Lipič in državni sekretar na MORS Andrej Logar.
Slovenskih vojakov v Irak zaenkrat ne bodo pošiljali
Predčasno predajo iraške vlade je Zebari napovedal takoj po srečanju z britanskim premierom Blairom, ki se udeležuje dvodnevnega vrhunskega zasedanja zveze Nato. Zavezništvo je tudi sprejelo izjavo o Iraku, ki omogoča članicam, da bodo lahko izbrale različne načine, kako pomagati tej državi.
Slovenija bo sodelovala v procesu zavezniškega usposabljanja iraških varnostnih sil, o katerem so se danes v Carigradu dogovorili voditelji zveze Nato, vendar le na območju tretjih držav, saj ni potrebe, da bi se angažirala v samem Iraku ali da bi usposabljanje potekalo v Sloveniji. To je na novinarski konferenci dejal predsednik slovenske vlade Anton Rop.
Slovenija sicer že nudi pomoč pri usposabljanju iraških policistov, ki poteka v Jordaniji, o morebitnem dodatnem slovenskem angažiranju v okviru zavezniške pobude pa Rop ni želel govoriti, saj se mora Nato najprej dogovoriti o konkretnih načinih uresničevanja današnje odločitve.
Slovenski premier je tudi pozdravil današnji prenos suverenosti s koalicijske uprave na prehodno iraško vlado.
Razširitev operacije v Afganistanu
Prvi vrh v razširjeni sestavi je sicer največ pozornosti namenil operaciji v Afganistanu in njeni razširitvi. Voditelji zveze Nato so sprejeli odločitev o uresničitvi napovedane širitve operacije ISAF v Afganistanu iz Kabula in Kunduza še na sever države, kmalu pa tudi na zahod. Območje delovanja zavezniških sil v Iraku bo poslej tako poleg 3600 kvadratnih kilometrov v Kabulu in okolici obsegalo še 185.000 kvadratnih kilometrov na severu države, dobro pa naj bi napredovalo tudi zbiranje sil za širitev na zahod Afganistana. Ker bo Nato pomagal tudi pri agotavljanju varnosti med jesenskimi volitvami v Afganistanu, bo takrat tja začasno poslal dodatne enote, tako da bo v državi ob volitvah 10.000 zavezniških vojakov.
V misiji ISAF ta čas sodeluje okoli 6500 vojakov, med njimi tudi predstavniki Slovenske vojske. Po novem bodo poleg sedanje ekipe za regionalno obnovo (PRT) pod nemškim vodstvom v Kunduzu takšne ekipe ustanovljene še v štirih mestih na severu in zahodu Afganistana. Vodili jih bosta Nizozemska in Velika Britanija, sile zanje pa so med drugim obljubile še Švedska, Norveška, Finska in Nizozemska.
Kontingent SV v silah ISAF sestavlja 17 pripadnikov skupine in poveljnik kontingenta, ki opravlja dolžnosti na poveljstvu brigade, ter podčastniki za izvajanje operativnih nalog nacionalnega podpornega elementa.
Okrepljen dialog s sredozemskimi državami
Nato je državam širšega Bližnjega vzhoda danes na vrhu v Carigradu ponudila možnost okrepljenega dialoga, katerega namen je prispevati k regionalni varnosti in stabilnosti, zmanjšati nezaupanje in krepiti dvostranske odnose. V okviru dialoga naj bi razpravljali o zadevah, ki zanimajo tako države širšega Bližnjega vzhoda kot zavezništvo. Vprašanje, katere države naj bi sodelovale v dialogu, je sicer še odprto.
Kot je na novinarski konferenci poudaril generalni sekretar Nato Jaap de Hoop Scheffer, gre za ponudbo zainteresiranim državam, zanjo pa so se odločili po posvetovanjih z državami regije, od katerih so dobili pozitivne odzive. V skupni izjavi vrha so sicer voditelji Nato pobudo v prvi vrsti naslovili na države Sveta za zalivsko sodelovanje.
Ponudba naj bi bila omejena na področja, na katerih ne delujeta skupina G-8 ali Evropska unija. Po besedah de Hoopa Schefferja pa mora biti ta dialog "dvosmerna ulica", torej naj bi potekal o vprašanjih, ki so v interesu obeh strani. Pri tem je kot primer omenil pogovore o obrambnih reformah. Kot eno od možnosti v tem okviru omenjajo tudi to, da bi pri patruljiranju v Sredozemskem morju sodelovala še katera od sredozemskih partneric. Možno bi bilo tudi skupno urjenje ali celo skupne operacije.
Operacijo v Sredozemlju je Nato sprožil po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra 2001, marca letos pa je bila z vzhodnega dela Sredozemlja in območja Gibraltarja razširjena na celotno Sredozemlje.
Vrh Nata pa se je zavzel tudi za razvoj partnerstev s tretjimi državami, posebej z državami Kavkaza in osrednje Azije. Kot je povedal visoki predstavnik Nata, ki je želel ostati neimenovan, naj bi v ta namen v kratkem imenovali posebna odposlanca generalnega sekretarja zveze Nato za obe regiji.
Zaključena misija v BiH
Zeza Nato je tudi potrdila iztek svoje operacije SFOR v BiH s koncem letošnjega leta, saj bo vodenje mednarodne misije v BiH nato prevzela Evropska unija z operacijo Eurofor. Zavezništvo bo sicer še naprej v manjšem obsegu ostalo v tej državi, kjer bo med drugim pomagalo pri lovu na obtožence haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Voditelji 26 držav članic so tudi potrdili politiko odprtih vrat zavezništva, vendar datuma naslednje širitve v skladu s pričakovanji niso določili.
Spopadi protestnikov in policije
V Carigradu je prišlo tudi do množičnih protestov ob vrhu severnoatlantskega zavezništva. Policija je v spopadih s protestanti uporabila palice, solzilec in vodne topove, da bi jim preprečila prihod v bližino dvorane, kjer je konferenca potekala.
Protestniki so na policiste metali zažigalne bombe in kamenje. V spopadih je bilo ranjenih 26 policistov in neznano število demonstrantov, so sporočili turški policijski viri. Turški mediji pa poročajo o velikem številu aretiranih.
Sicer za varnost udeležencev Natovega vrha skrbi okoli 20.000 policistov. Vojaška letala preletavajo Carigrad, posebne enote pa nadzorujejo Bospor.
Zaradi nemirov so nekatera večja podjetja svojim uslužbencem svetovala naj v ponedeljek in torek ostanejo doma.
