Voditelji članic EU so se dogovorili, da bodo za zajezitev nezakonitih migracij zagotovili dovolj denarja za severnoafriške države v okviru skrbniškega sklada za Afriko, je povedal predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.
V skrbniškem skladu za Afriko, vzpostavljenem pred dvema letoma na vrhu EU in Afrike v Valletti, je 1,8 milijarde evrov iz evropskega proračuna. Enak znesek naj bi prispevale članice, ki pa so za zdaj zagotovile le 175 milijonov evrov. Slovenija je prispevala 50.000 evrov.
V razpravi o migracijah so se voditelji strinjali tudi, da bodo pomagali Italiji pri soočanju z migracijskimi izzivi na osrednji sredozemski poti, zlasti pri sodelovanju z libijskimi oblastmi. "Imamo pravo priložnost, da zapremo osrednjo sredozemsko pot," je poudaril Tusk.
V povezavi z zastalimi pogajanji o azilni reformi, kjer se je zataknilo pri vprašanju stalnega mehanizma za premeščanje beguncev v uniji v primeru izrednih okoliščin, so se odločili, da se k temu vprašanju vrnejo decembra s ciljem konsenza v prvi polovici prihodnjega leta.
Za Slovenijo je bilo v razpravi o migracijah ključno vprašanje schengna. Vrh je v sklepih ponovil zavezanost schengnu in izrazil namero čimprejšnje vrnitve k schengnu ob popolnem upoštevanju sorazmernih varnostnih interesov članic.
Premierja Mira Cerarja veseli, da je trud Slovenije v procesu usklajevanja sklepov pripeljal do tega, da se je v vanje uvrstil poziv k vrnitvi k schengnu. A ob tem opozarja, da s tem ne moremo biti zadovoljni, dokler Avstrija ohranja notranji nadzor na meji s Slovenijo, za kar absolutno ni nobenega razloga.
Na vprašanje, ali pričakuje odpravo notranjega nadzora po avstrijskih volitvah, je Cerar odgovoril, da bo vsekakor takoj, ko bo to mogoče, vzpostavil neposredni stik z najverjetnejšim novim avstrijskim kanclerjem Sebastianom Kurzem in da bo med prvimi predlogi oziroma zahtevami izpostavil odpravo notranjega nadzora na slovensko-avstrijski meji.
