Na današnjem vrhu EU in Turčije so potrdili skupni načrt za obvladovanje begunsko-migracijske krize. EU je Ankari ponudila tri milijarde evrov za lažje soočanje z begunsko-migracijskim valom, Turčija pa ga bo v zameno pomagala uravnavati.
Prvi del akcijskega načrta se nanaša na podporo 2,2 milijona sirskih beguncev v Turčiji. Drugi del načrta se nanaša na krepitev sodelovanja EU in Turčije za preprečevanje nezakonitih migracij.
Turčija se je v zameno za pomoč unije zavezala k takojšnjemu sprejetju ukrepov za izboljšanje socialnih in gospodarskih razmer za begunce iz Sirije. Zdaj naj bi med drugim zagotavljala registracijo vseh migrantov, okrepila zmogljivosti svoje obalne straže in sodelovanje z grškimi in bolgarskimi oblastmi za preprečitev nezakonitih migracij preko kopenske meje ter zaostrila boj proti tihotapcem z migranti.
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je ob tem izpostavil, da EU ne bo popuščala pri merilih in standardih, tudi na področju človekovih pravic.
Turški premier Ahmet Davutoglu pa je zatrdil, da bo Turčija izpolnila vse zaveze iz skupnega načrta za obvladovanje migracijskih tokov.
Slovenija naj bi prispevala 6,5 milijona evrov
EU se je zavezala k "začetnim" trem milijardam evrov finančne pomoči Turčiji pri soočanju z begunsko krizo; naravo te pomoči in potrebo po njej pa bo preučila glede na razvoj dogodkov.
Pol milijarde naj bi šlo iz evropskega proračuna, preostalo pa naj bi prispevale članice glede na delež bruto nacionalnega dohodka. Slovenija naj bi po bruseljskem izračunu prispevala 6,5 milijona evrov.
Vsako leto dva vrha EU in Turčije
Današnje srečanje voditeljev članic EU in Turčije, ki je sploh prvo med stranema in ga je turški premier Davutoglu opisal kot "zgodovinski dan" in "nov začetek", bo postalo stalna praksa. Voditelji članic EU in Turčije so se namreč danes dogovorili za redna srečanja na najvišji ravni, in sicer se bodo srečevali dvakrat na leto.
Novo poglavje v pristopnih pogajanjih
EU in Turčija sta danes napovedali tudi odprtje novega poglavja v pristopnih pogajanjih 14. decembra. Gre za poglavje 17, ki pokriva gospodarske in denarne zadeve.
Evropska komisija pa se je obenem zavezala k izvedbi priprav v prvem četrtletju leta 2016 za odprtje še več poglavij. Odprtje poglavja morajo seveda soglasno potrditi članice unije.
Dogovor o novem začetku EU in Turčije vključuje tudi pospešitev vizumske liberalizacije. V primeru izpolnitve pogojev lahko Turčija pričakuje odpravo vizumske obveznosti do oktobra 2016.
Evropska komisija bo drugo poročilo o napredku v procesu vizumske liberalizacije pripravila marca. Turčija naj bi junija začela v celoti izvajati sporazum o vračanju nezakonitih migrantov.
Jeseni pa naj bi komisija pripravila še tretje poročilo o napredku v procesu vizumske liberalizacije s ciljem odprave vizumske obveznosti za vstop turških državljanov v schengen do oktobra 2016 - če bodo pogoji izpolnjeni.
'Načrt bo pomagal Turčiji, da bo na svojem ozemlju poskrbela za begunce in preprečila njihov prodor v Evropo preko Grčije'
Dogovor EU in Turčije o obvladovanju migracijskih tokov je zelo pomembna politična zaveza. Bistveno pri tem pa je, da ga mora Turčija zdaj čim prej začeti izvajati, je po koncu srečanja poudaril slovenski premier Miro Cerar.
Prav okrepitev sodelovanja med EU in Turčijo na področju migracij je za Slovenijo prioritetnega pomena, je Cerar poudaril po vrhu in tako podprl skupen akcijski načrt, saj bo po oceni Slovenije lahko pomembno prispeval k zajezitvi trenutnih visokih migracijskih pritiskov na Evropsko unijo, vključno s Slovenijo. Ob tem pa za učinkovito obvladovanje po besedah premierja ne sme izostati niti aktivno zmanjševanje obsega migracij v ostalih državah na t. i. balkanski poti. Tako je po oceni slovenskega premierja današnji vrh EU in Turčije zelo pomemben, saj gre za velik korak naprej v sodelovanju s Turčijo pri preprečevanju obsežnih migracijskih tokov.
Ob pomoči Turčiji, da bo lahko na svojem ozemlju ustrezno poskrbela za begunce in preprečila njihov prodor v Evropo preko Grčije, je bil današnji vrh pomemben tudi zaradi razprave o nadaljevanju zastalega procesa približevanja Turčije EU in možnosti nadaljnje vizumske liberalizacije.
Tudi dogovor o oživitvi procesa približevanja Turčije EU slovenski premier ocenjuje kot pozitivno usmeritev, a pri tem izpostavlja, da bo morala seveda Turčija za napredek na poti v unijo izpolniti vse pogoje.
Cerar je še povedal, da se je na vrhu osebno zavzel tudi za to, da je treba podpreti vse države na balkanski poti, ki se trudijo ustavljati nenadzorovan val beguncev, tako da preverjajo, kdaj gre za nedovoljene migrante.
Slovenija pripravljena Makedoniji pomagati s policisti
Slovenija je pri obvladovanju migracijskih tokov Makedoniji pripravljena pomagati s policisti, je povedal Cerar. Ta se po njegovih besedah zelo močno trudi, da na svojih mejah ustavi nedovoljene migracije. "Prav je, da se ji pomaga. Slovenija je pripravljena pomagati, če bo treba tudi z določenim, manjšim številom policistov, da nudijo strokovno pomoč," je poudaril.
Glede na to, da uspeva Slovenija na svojih mejah dajati dober zgled, kako je treba usmerjati in preprečevati nedovoljene migracijske tokove, je prav, da podpremo vsako državo, ki počne isto. Makedonija, ki to poskuša, upravičeno potrebuje podporo vseh drugih držav Evrope, je še izpostavil Cerar.
Tusk: Brez učinkovitega nadzora na zunanji meji unije bo schengenski prostor postal zgodovina
Tusk je ob prihodu na vrh EU in Turčije v Bruslju znova opozoril, da bo brez učinkovitega nadzora na zunanji meji unije schengenski prostor postal zgodovina. Najpomembnejši sta naša odgovornost in dolžnost, da zaščitimo zunanjo mejo, je poudaril.
Glavni namen vrha EU in Turčije je zajeziti migracijski tok v Evropo, je izpostavil Tusk ob prihodu na vrh. Po tednih težkih pogajanj je dosežen dogovor o obvladovanju begunske krize, za katerega je Poljak upal, da bo danes potrjen. A pri sestanku s Turčijo gre po Tuskovih besedah tudi za širšo razsežnost - oživitev pristopnega procesa Turčije, ki je ključna partnerica v boju proti terorizmu ter pri reševanju krize v Siriji in ciprskega vprašanja.
Minuli dnevi so pokazali tudi, kako pomembno je krepiti sodelovanje v geopolitičnem in strateškem kontekstu, je še poudaril Tusk.
Turčija ni edini ključ do rešitve
Obenem je predsednik Evropskega sveta opozoril: "Ne bodimo naivni. Turčija ni edini ključ za rešitev migracijske krize. Najpomembnejša je naša odgovornost in dolžnost, da zaščitimo zunanjo mejo. Te naloge ne moremo naložiti nobeni drugi državi."
Še pred vrhom EU in Turčije sestanek držav, ki so pripravljene sprejeti begunce neposredno iz Turčije
Pred vrhom EU in Turčije se je v Bruslju sestala skupina voditeljev članic unije, imenovana "koalicija voljnih", ki je pripravljena za zajezitev nedovoljenih migracij sprejeti begunce neposredno iz Turčije. V skupini držav, ki so se sestale, so Nemčija, Avstrija, Luksemburg, Belgija, Nizozemska, Švedska, Finska in Grčija.
Sestanek "koalicije voljnih" je ob prihodu potrdil predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in izpostavil, da ne gre za srečanje neto plačnic v proračun unije.
Nemška kanclerka Angela Merkel pa je ob prihodu poudarila, da je koalicija držav, ki so pripravljene sprejeti begunce iz Turčije, odprta za vse članice unije.
Nemška kanclerka je izpostavila tudi, da Turčija upravičeno pričakuje, da ji bo EU pomagala in jo razbremenila pri soočanju z begunci iz Sirije.
Po neuradnih informacijah so razpravljali o preselitvi 400.000 sirskih beguncev iz Turčije v članice unije, a Juncker ob prihodu te številke ni želel potrditi.
Cerar: Sestajanje članic unije v ožjem krogu je zaskrbljujoče
Cerar je ob prihodu na vrh EU in Turčije, pred katerim se je v Bruslju ločeno sestala manjša skupina članic unije z Nemčijo na čelu, ocenil, da je takšno sestajanje evropskih držav v ožjem krogu zaskrbljujoče, ne samo zaradi Slovenije, ampak na sploh zaradi EU, zato ga ne odobrava.
Pojasnil je, da se bo s kolegi neposredno pogovoril o tem, da izve, kaj se v resnici dogaja. "Vsekakor sem proti takšnemu srečevanju in da Slovenija v to ni vključena. Ko bom izvedel več, bom lahko tudi bolj jasno komentiral," je še dejal.
Pred vrhom EU in Turčije, ki naj bi se dogovoril o skupnem akcijskem načrtu za obvladovanje begunske oziroma migracijske krize, se je v Bruslju sestala koalicija osmih članic, ki naj bi bile pripravljene sprejeti sirske begunce neposredno iz Turčije.
Ob tem se pojavljajo ugibanja, ali ne gre tudi za pogovore o mini schengnu, saj so v tej "koaliciji voljnih" države, ki se jih je omenjalo v kontekstu mini schengna. Pred vrhom so se sestali Nemčija, Avstrija, Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Švedska, Finska in Grčija.
Medtem ko teh neformalnih srečanj po Cerarjevih besedah za zdaj ni smiselno resneje komentirati, pa je ključno poudariti, da je današnji vrh EU in Turčije zelo pomemben.
Pozivi k strpnosti do muslimanov
Evropske institucije hkrati pozivajo k ohranitvi strpnosti tako do beguncev, kot do številnih evropskih muslimanov. Sovraštvo, ksenofobija in nestrpnost niso rešitev, poudarjajo.
Na to temo je sicer pred dnevi spregovorila tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Ob mednarodnem dnevu strpnosti je poudarila, da lahko tragični dogodki v Parizu povečajo nestrpnost, do določenih kategorij ljudi se lahko vzbudijo predsodki, pa tudi velik strah. Tarča so lahko predvsem tujci, ki prihajajo k nam, tisti, ki živijo ob nas, pa tudi drugi.
Opozorila je še na vlogo medijev, saj lahko obveščenost ljudi po njenih besedah zmanjša njihov strah. Kot je poudarila, nedvoumna obsodba nestrpnih pojavov nosilcem nestrpnosti odvzame moč. Na potezi je tudi politika, ki mora poskrbeti, da bodo državljani čutili, da je narejenega dovolj, da so ljudje obveščeni, da imajo možnost odkrito povedati svoje mnenje.
KOMENTARJI (517)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.