'Trump je lahko dramilo k močnejši in enotnejši Evropi'

Na vrhu EU na Malti so voditelji izrazili skrb zaradi politike nove ameriške administracije. Kljub skrbem pa je zaradi Trumpa zaščita odnosov z ZDA največja politična prioriteta, so se strinjali voditelji.

Nemška kanclerka Angela Merkel je poudarila, da ima Evropa svojo usodo v lastnih rokah. Močneje in jasneje bo unija opredelila svojo vlogo v svetu, bolje bo to za njene čezatlantske odnose, je prepričana.

Za francoskega predsednika Francoisa Hollanda so Trumpovi pritiski na EU nesprejemljivi. "Kdo res ve, kaj ameriški predsednik res želi, sploh za čezatlantsko zavezništvo in pri delitvi izdatkov, ki jim pravi breme," je dejal.

V odzivu na naklonjenost Trumpu v nekaterih članicah unije, na primer na Madžarskem in Poljskem, Hollande opozarja, da ne more biti evropske prihodnosti s Trumpom, če je unija ne bo opredelila skupaj. Veliko članic unije se mora po njegovih besedah najprej zavedati, da je njihova prihodnost najprej v EU, preden si predstavljajo kakršne koli odnose z ZDA.

'Trump je lahko dramilo k močnejši in enotnejši Evropi'

Avstrijski kancler Christian Kern meni, da je lahko Trump dramilo k močnejši in enotnejši Evropi. Novi ameriški predsednik sicer po njegovem mnenju vzbuja mešane občutke in skrbi.

Avstrijski kancler je kritičen do Trumpovih spornih ukrepov za omejitev migracij. Prepoved vstopa v ZDA za državljane sedmih muslimanskih držav je po njegovih besedah "zelo problematična", saj je treba muslimane pridobiti v boju proti islamizmu, ne pa jih ožigosati za nasprotnike.

ZDA po Kernovem prepričanju zaradi vojaškega posredovanja v svetu delijo odgovornost za reševanje begunske krize. Za mednarodno skupnost je nesprejemljivo, da se želi Amerika izogniti odgovornosti pri tem, je menil.

Tudi luksemburški premier Xavier Bettel je kritičen. Pri Trumpovi politiki, ki je nikakor ne podpira, po njegovih besedah ne gre za vrednote, za katere se bori sam. Luksemburški premier danes pričakuje poročila britanske premierke Therese May in nekaterih drugih voditeljev, ki so že govorili s Trumpom.

Mayeva, ki je bila prva tuja voditeljica, s katero se je srečal Trump, je nedavno ocenila, da bi lahko Velika Britanija, ki se sicer ločuje od unije, delovala kot most med EU in ZDA.

Litovska predsednica Dalia Grybauskaite o tem predlogu meni, da mosta ni mogoče zgraditi, dokler komunikacija z ZDA poteka v glavnem po Twitterju.

Predsednik Evropske komisije Juncker pa opozarja, da je prostor za pojasnila. "Včasih imam občutek, da nova administracija ne pozna podrobno EU, a v Evropi so podrobnosti pomembne," je dejal.

Vrh EU na Malti sprejel deset prednostnih nalog za zajezitev migracijske poti

Vrh EU je na Malti sprejel načrt z desetimi prednostnimi nalogami za zajezitev osrednje sredozemske migracijske poti. Načrt vključuje krepitev podpore libijski obalni straži, nadaljnja prizadevanja za razbitje poslovnega modela tihotapcev s prebežniki in zagotovitev ustreznih zmogljivosti za ustrezen sprejem migrantov v Libiji.

Voditelji so se v skupni malteški izjavi zavezali k zagotovitvi učinkovitega nadzora zunanje meje in zajezitvi toka nezakonitih migrantov ter h krepitvi sodelovanja z Libijo in njenimi sosedami.

V načrtu so izpostavili deset prednostnih nalog, med njimi urjenje, opremo in podporo libijski obalni straži, nadaljnja prizadevanja za razbitje poslovnega modela tihotapcev s prebežniki, zagotovitev ustreznih zmogljivosti za sprejem prebežnikov v Libiji in zmanjšanje pritiska na libijske kopenske meje.

Ta prizadevanja bodo podprli s potrebnimi finančnimi sredstvi v okviru obstoječega večletnega evropskega proračuna, v katerem je za razvojno pomoč Afriki namenjenih 31 milijard evrov. Po stabilizaciji razmer na zahodnobalkanski poti in dogovoru s Turčijo se unija tako sedaj osredotoča na osrednjo sredozemsko pot in Libijo, od koder prihaja največ prebežnikov.

V EU poudarjajo, da je ukrepanje za omejitev toka na zahodnobalkanski poti obrodilo sadove, saj se je število nezakonitih prihodov v zadnjih štirih mesecih lanskega leta v primerjavi z enakim obdobjem leto prej zmanjšalo za 98 odstotkov. Zdaj obljubljajo enako odločno ukrepanje na osrednji sredozemski poti, po kateri je lani prišlo v unijo več kot 180.000 prebežnikov. Rekordno število, več kot 4500, jih je na poti izgubilo življenje.

Razlik med zahodnobalkansko in osrednjesredozemsko potjo je sicer veliko. Okoli 90 odstotkov prebežnikov, ki pridejo v Evropo po osrednji sredozemski poti, je nezakonitih ekonomskih migrantov, ki prihajajo iz varnih držav, na primer Nigerije in Eritreje, ter niso upravičeni do mednarodne zaščite. Na vzhodu je bila večina prebežnikov beguncev.

Razlike so tudi med ključnima državama, s katerima mora unija sodelovati za zajezitev toka: Turčijo in Libijo. Modela sodelovanja s Turčijo ni mogoče ponoviti z Libijo, kjer so politične razmere od padca Moamerja Gadafija leta 2011 zelo kaotične.

Priprava rimske izjave

V drugem delu zasedanja pa se bodo brez britanske kolegice Therese May posvetili pripravi rimske izjave, ki jo bo unija sprejela 25. marca v italijanski prestolnici, kjer so pred šestdesetimi leti podpisali temeljni pogodbi EU, Rimski pogodbi.

Osnutek koncepta za izjavo ob 60. rojstnem dnevu unije je za zdaj precej splošen. V njem piše, da je unija v času "globalnih tektonskih sprememb" na "zgodovinski prelomnici" ter da se sooča z "dramatičnimi izzivi" od zunaj in od znotraj.

"Srečanje v Rimu bi moralo ponuditi ambiciozno vizijo za ohranitev enotnosti," še piše v osnutku koncepta za Rim, v katerem naj bi unija med drugim izpostavila tudi pomen prenovljenega sodelovanja med vladami in institucijami EU.

Slovenski premier se bo zavzel za trdno, povezano in enotno Evropsko unijo, ki je zavezana nadaljnji krepitvi in poglabljanju integracije. Pri tem je ključno zaupanje med državami članicami, cilj pa mora biti doseganje ekonomske in socialne kohezije. Uspešen spopad s trenutnimi izzivi, kot so migracije in varnost, je po mnenju premierja temelj za reševanje drugih razvojnih vprašanj in zagotavljanje perspektivne Evropske unije za mlade.

Odnosi med Slovenijo in Evropsko komisijo so trenutno napeti, zlasti zaradi terana in nadzora na meji z Avstrijo. Dvostranski pogovori premierja Mira Cerarja in šefa komisije Jean-Clauda Junckerja na Malti vsaj za zdaj niso predvideni. Bi pa naj Juncker po neuradnih informacijah 2. in 3. marca obiskal Slovenijo.

Migrantska kriza neposredno zadeva tudi Slovenijo

Po osrednji sredozemski poti sicer prihaja največ migrantov v Italijo in na Malto, a nekaj jih je preko Italije v preteklih mesecih prišlo že tudi v Slovenijo, je izpostavil Cerar. "Predvsem pa se je odprla tudi pot po Jadranskem morju proti Istri. Ne gre za nekaj, kar nas ne bi neposredno zadevalo," je opozoril slovenski premier. V svojem nagovoru na Malti je komentiral tudi Trumpovo politiko in evropski odziv nanjo.  

Cerar se bo zato v razpravi o omejevanju migracij na osrednji sredozemski migracijski poti, zlasti iz Libije v Italijo, odločno zavzel za ukrepanje proti tihotapcem s prebežniki ter za pomoč in okrepljeno sodelovanje z afriškimi državami za zajezitev migracij.

Slovenija pri soočanju z migracijskimi izzivi po njegovih besedah že ves čas konstruktivno sodeluje in bo pomagala na različne načine, morda tudi z ladjo Triglav. "Spomnite se, z ladjo Triglav smo bili že dvakrat v Sredozemskem morju in bomo še naprej, če bo to res potrebno," je izpostavil premier.

Ob tem je Cerar opozoril na možnost zaprtja slovensko-avstrijske meje: "Če bo Avstrija nekega dne zaprla mejo, vemo, kaj to za nas pomeni." Slovenija mora biti zato po njegovih besedah maksimalno pripravljena na morebitno zaostritev razmer, čeprav vsi upajo, da se to ne bo zgodilo.

Na vprašanje, ali bo na Malti znova izpostavil nasprotovanje podaljševanju nadzora na slovensko-avstrijski meji, je premier odgovoril, da je to treba jasno povedati vsakič znova. Čeprav Slovenija razume položaj držav, ki znotraj schengna začasno izvajajo ta nadzor, to za nas ni dolgoročno sprejemljivo, je poudaril.

Rešitev je po njegovih besedah skupna akcija EU, zlasti učinkovit nadzor zunanje meje unije, saj bo šele to omogočilo normalno delovanje schengna, ki je ena ključnih pridobitev EU.

Avstrijski kancler Christian Kern pa je na Malti v odgovoru na vprašanje, kako dolgo bo Avstrija še vztrajala pri nadzoru na meji s Slovenijo, odgovoril, da je to odvisno od razvoja dogodkov.

Slovenija in Avstrija imata skupni interes, da so migracijski tokovi nadzorovani. Te problematike ni mogoče rešiti v Ljubljani ali na Dunaju, danes je priložnost za razpravo o tem na evropski ravni, je dejal v izjavi za slovenske medije na Malti.

V odzivu na argumente Slovenije, da ni nikakršnih razlogov za nadzor na njeni meji z Avstrijo, pa Kern poudarja: "Ampak moramo biti pripravljeni. Vemo, da vzroki niso izginili, še so tam. Pripravljeni moramo biti tudi na še večje migracijske tokove v prihodnjih mesecih."

Premier Cerar se je ob robu zasedanja srečal z več svojimi kolegi, bilateralno pa se je sestal s švedskim premierjem Stefanom Löfvenom in nemško kanclerko Angelo Merkel.