Najnovejši dokumenti, povezani z afero o ameriškem vohunjenju, ki jih je objavil britanski časnik Guardian, razkrivajo, da so bile tarče ameriških programov nadzora komunikacij tudi Francija, Grčija, Italija ter nekatere ameriške zaveznice zunaj Evrope.
Tajni dokument iz leta 2010, ki naj bi ga Guardian dobil od nekdanjega pogodbenega sodelavca ameriških obveščevalnih služb Cia in NSA Edwarda Snowdna, razkriva, da je ameriška agencija za nacionalno varnost za "tarče" označila 38 veleposlaništev in misij. Dokument navaja podrobnosti o metodah sledenja komunikacijam – od prisluškovalnih naprav na elektronski komunikacijski opremi do uporabe posebnih anten.
Guardian objavlja kodirna imena domnevnih operacij nadzora francoske in grške misije pri ZN ter italijanskega veleposlaništva v Washingtonu.
Časnik omenja še en dokument iz leta 2007, ki razkriva, da je bila vohunska naprava nameščena na šifrirnem faksu na misiji EU v Washingtonu, povzema BBC.
Hollande: Takoj naj prenehajo vohuniti za evropskimi institucijami
Francoski predsednik Francois Hollande je danes od ZDA zahteval, naj takoj prenehajo vohuniti za evropskimi institucijami. "Ne moremo sprejeti tovrstnega vedenja med partnerji in zavezniki," je dejal. "Zahtevamo, da se to takoj preneha," je dodal.
Nemška pravosodna ministrica Sabine Leutheusser - Schnarrenberger je dejala, da ameriško početje spominja na metode, ki so jih med hladno vojno uporabljali sovražniki.
Tiskovni predstavnik nemške kanclerke Angele Merkel, Steffen Siebert je danes dejal, da morajo ZDA po škandalu znova vzpostaviti zaupanje s svojimi evropskimi zavezniki. Siebert je dodal, da je nemška vlada minuli konec tedna izrazila začudenje in zahtevala pojasnila. Nemško zunanje ministrstvo je danes poklicalo na pogovor ameriškega veleposlanika v Berlinu.
Tudi avstrijske oblasti so se odločile, da se bodo pogovorile z ameriškim veleposlanikom v njihovi državi.
Italijanska zunanja ministrica Emma Bonino je danes izrazila prepričanje, da bodo ZDA posredovale potrebne podrobnosti in zagotovila glede poročanja medijev o ameriškem vohunjenju. Tudi italijanski predsednik Giorgio Napolitano je poudaril, da gre za sporno zadevo in da bi morale ZDA državam, ki naj bi jim prisluškovale, dati jasna pojasnila.
Predsednik Evropske parlamenta Martin Schulz pa je opozoril, da bi imelo vohunjenje lahko resne posledice na odnose med EU in ZDA.
Podpredsednica Evropske komisije in komisarka za pravosodje Viviane Reding je izjavila, da partnerji ne vohunijo drug za drugim.
Generalni sekretar ZN Ban Ki Mun je danes države pozval, naj zaščitijo nedotakljivost diplomatskih predstavništev na svojih ozemljih. "Od držav članic se pričakuje, da ščitijo nedotakljivost diplomatskih misij," je dejal Ban v Ženevi. Ob tem je poudaril, da je treba zaščititi diplomatska predstavništva, vključno z njihovimi informacijami, ni pa želel neposredno komentirati poročil o vohunjenju NSA.
Kerry: Ameriško ravnanje ni nič nenavadnega
Ameriški zunanji minister John Kerry je komentiral, da ravnanje ZDA ni nič nenavadnega. Po njegovih besedah vsaka država v mednarodnih odnosih skuša zaščititi svojo nacionalno varnost in različne informacije pripomorejo k temu. Ameriška vlada je sicer javnosti sporočila, da bo zaplet reševala po diplomatskih kanalih, a nerealno je pričakovati, da bi lahko vse skupaj pometli pod preprogo.
Zanimanje za zgodbo je veliko in vprašanje je, kaj vse bodo še razkrili dokumenti, ki jih je pridobil nekdanji pogodbeni sodelavec ameriških obveščevalnih služb CIA in NSA Edward Snowden.
KOMENTARJI (52)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.