Cerar: Slovenija se je odlično soočila z begunsko-migrantsko krizo in postavila primer dobre prakse v EU

Voditelji članic EU v Bruslju na izrednem sestanku o begunski krizi razpravljajo o dveh sklopih kratkoročnih ukrepov - zagotavljanju učinkovitega nadzora na zunanji meji unije ter krepitvi finančne pomoči pri soočanju z begunsko krizo znotraj in zunaj unije. Po dogovoru o premestitvi 120.000 beguncev namreč ostaja še vrsta perečih vprašanj.

EU je na pomembni prelomnici, prekiniti je treba spiralo medsebojnega obtoževanja in nerazumevanja, današnja razprava mora temeljiti na dejstvih, ne na iluzijah in čustvih, je pred začetkom vrha opozoril predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.

"Konflikta v Siriji in Iraku ne bo kmalu konec. V Siriji je osem milijonov notranje razseljenih ljudi, štirje milijoni so zbežali v sosednje države. Govorimo torej o milijonih, ne o tisočih ljudi, ki poskušajo priti v Evropo," je pred vrhom opozoril Tusk.

Najbolj pereče vprašanje, ki terja odgovor na drevišnjem zasedanju voditeljev članic unije, je po Tuskovih besedah vprašanje, kako znova vzpostaviti nadzor na zunanji meji unije. "Sicer nima smisla, da govorimo o skupni migracijski politiki," je dejal.

Kratkoročen ukrep za ureditev "dramatičnih razmer" na zunanji meji, o katerem razpravljajo voditelji, je vsestranska okrepitev zmogljivosti evropske agencije za zunanje meje Frontex, evropskega azilnega podpornega urada EASO in policijskega urada Europol.

Članica lahko za pomoč pri nadzoru zunanje meje že sedaj zaprosi Frontexove sile za hitro odzivanje. Doslej je to enkrat storila Grčija, in sicer leta 2010 za krepitev nadzora na meji s Turčijo.

Ena od idej, ki jo pretresajo voditelji, je vzpostavitev evropskega sistema mejne in obalne straže. Komisija je napovedala, da bo predlog za ta ukrep predstavila decembra.

Vrh se bo predvidoma zavzel tudi za okrepitev dialoga s Turčijo na vseh ravneh za izboljšanje sodelovanja in s tem upravljanja migracijskih tokov.

Prav tako naj bi se voditelji zavzeli za zagotovitev učinkovite registracije migrantov oziroma beguncev, sistematičnega odvzema prstnih odtisov in s tem učinkovitega ločevanja upravičencev do mednarodne zaščite od ekonomskih migrantov.

To naj bi zagotovili z učinkovitim sodelovanjem evropskih agencij in nacionalnih oblasti pri obravnavi beguncev. Ta pristop so v komisiji poimenovali "hot spots", a je Juncker poudaril, da ta izraz nima smisla, ker ga nihče ne razume. Gre za središča za sprejem in registracijo beguncev, je dejal.

Vrh naj bi tudi pozval k obnovitvi mednarodnih prizadevanj za končanje vojne v Siriji. Francoski predsednik Hollande je ob prihodu na vrh pozval k novi mednarodni konferenci o Siriji pod okriljem ZN.

Cerar se je srečal z Junckerjem

Juncker se je pred vrhom sestal z več voditelji, tudi s slovenskim premierjem Mirom Cerarjem, ki je po srečanju povedal, da ga veseli, da so Juncker in na sploh v komisiji opazili, da se je Slovenija v prvih dneh odlično soočila z begunsko-migrantsko krizo.

Slovenski premier je dal Junckerju vsa zagotovila, da bo Slovenija še naprej storila vse za obvladovanje razmer. "Postavili smo primer dobre prakse, kako se je treba soočati s to krizo," je izpostavil Cerar.

Cerar pa je Junckerja tudi opozoril, da lahko razmere na Balkanu zelo hitro postanejo zelo vroče in da je zelo pomembno, da je Evropa pozorna tudi na to, kar se dogaja v Srbiji in Makedoniji. Ob tem je izrazil pričakovanje, da se bo napetost med Hrvaško in Srbijo čim prej umirila.

Več denarja ...

Pred drevišnjim izrednim vrhom EU o begunski krizi so se stopnjujevali pozivi članicam unije, naj okrepijo finančne prispevke za mednarodne organizacije in tretje države. Več evropskih komisarjev je danes opozorilo, da pri soočanju z begunsko krizo Evropa preprosto potrebuje več denarja.

Komisar za evropsko sosedsko politiko Johannes Hahn je opozoril, da je treba ojačati sklad za pomoč Siriji in sosednjim državam, zlasti Libanonu in Jordaniji.

Slovaška v tožbo zaradi kvot o prerazporeditvi beguncev

Slovaška bo nasprotovala kvotam za prerazporeditev beguncev med članicami Evropske unije in bo na Sodišču EU v Luxembourgu vložila tožbo zaradi načina, kako je bila odločitev sprejeta, je danes po seji vlade napovedal slovaški premier Robert Fico. Obenem je dejal, da Slovaška tega zavezujočega akta ne bo vključila v svojo zakonodajo, poroča slovaška tiskovna agencija Tasr.

Notranji ministri EU so v torek na izrednem sestanku v Bruslju dosegli dogovor o premestitvi 120.000 beguncev znotraj unije, a ne s soglasjem, temveč z večino. Proti so bile Češka, Slovaška, Madžarska in Romunija, Finska pa se je vzdržala.

Fico se je danes pritožil, da so o tej odločitvi razpravljali notranji ministri, kjer je za sprejem odločitve zadostovala velika večina, in ne v okviru sredinega vrha predsednikov vlad, kjer bi bil ukrep lahko sprejet le s soglasjem.

Glede na njegove besede, bo imel odpor Slovaške "veliko dodano vrednost". Kot je pojasnil, to ne bo zadevalo le obveznih kvot, temveč tudi nadaljnje delovanje EU. "To je velika dodana vrednost tožbe, ki jo nameravamo vložiti, velika dodana vrednost našega odpora, saj si ne moremo privoščiti, da Evropa deluje na načelih večine proti manjšini. V tem primeru smo opravili," je še dejal Fico.

Orban Nemčiji očita "moralni imperializem"

Madžarski premier Viktor Orban je nemški vladi očital, da v begunski krizi izvaja "moralni imperializem". "Vseeno je, kako se odloči Nemčija, saj bi morale njene odločitve veljati le zanjo," je po poročanju tujih tiskovnih agencij dejal na Bavarskem na strankarskem srečanju Krščansko-socialne unije, ki sicer sodeluje v nemški zvezni vladi.

Na vprašanje, kaj v begunski krizi pričakuje od nemške kanclerke Angele Merkel, pa je madžarski premier dejal, da ima "dolg seznam". Merklovi je očital, da hoče svojo vizijo odprte Evrope vsiliti preostalim članicam osemindvajseterice. Poudaril je še, da ima njegova država "demokratično pravico" do drugačnega pristopa.

"Ne dvomim v pravico Nemčije, da sama sebi določi moralne zaveze. Za vsakega begunca posebej se lahko odloči, ali ga bo sprejela ali ne ... A to bi moralo biti zavezujoče le zanjo," je poudaril in dejal, da Madžari ne razmišljajo enako kot Nemci.

Orban je pred današnjim posebnim vrhom EU o begunski krizi v Bruslju predstavil tudi sveženj zahtev v šestih točkah. Med drugim zahteva, da bi morale države članice financirati tri milijarde evrov vreden program unije za obvladovanje begunske krize, denar pa bi med drugim porabili tudi za zaščito zunanjih meja EU.

Nadzor grških meja pa bi morale glede na Orbanov predlog prevzeti tiste članice unije, ki so pripravljene na to, pod pogojem, da bi sodelovala tudi Grčija. "Vsaka država, ki ji je to v interesu, bi morala tja napotiti svoje sile," je dejal.

Menil je še, da bi morali begunce in ekonomske migrante ločiti že pred vstopom v schengensko območje ter oblikovati enoten evropski seznam varnih držav. Predlagal je tudi, da bi za obvladovanje begunske krize vzpostavili posebno partnerstvo s Turčijo ter razmislili tudi o odnosih z Rusijo. Ob tem je znova zavrnil kvote za prerazporeditev beguncev znotraj unije.

Poudaril je, da nikogar ne krivi za razmere na Madžarskem, niti Nemčije, in da je vsekakor treba sodelovati z Nemčijo. Vprašanje pa je, ali schengenska pravila še veljajo.

Madžarska po njegovih besedah ni zapečatila svojih mej. Zapečatila je zeleno mejo, obstajajo pa zakoniti mejni prehodi, preko katerih je mogoče vstopati na Madžarsko, je poudaril Orban.

Schengenska pravila obstajajo in dokler obstajajo, jih je treba spoštovati. "Če se pravila ne bodo spoštovala, bo sledil kaos po celotni EU," je opozoril madžarski premier.

Ob tem je znova izpostavil potrebo po okrepitvi zaščite na zunanji meji v Grčiji. Če Grki niso zmožni sami zaščititi meje, jim je treba pomagati, a to je treba storiti prijazno, saj je Grčija suverena država, je še dejal.

Britanci sprejeli prve begunce

V Veliko Britanijo so medtem prispeli prvi od 20.000 sirskih begunce, sprejem katerih je v naslednjih petih letih napovedal London. Gre za begunce iz taborišč v sosednjih državah Sirije, medtem ko Velika Britanija v sistemu prerazporeditve beguncev iz evropskih držav ne sodeluje.

Britanska vlada ni razkrila podrobnosti niti o številu beguncev niti o tem, kam jih bodo naselili. V skladu s predvideno shemo bodo deležni namestitve, dostopa do zdravstvene oskrbe in izobraževanja, prejeli bodo tudi petletno humanitarno zaščito. Po tem obdobju bodo lahko zaprosili za možnost, da ostanejo v državi, pojasnjuje britanski BBC.

Britanski premier David Cameron je začetku meseca pod pritiskom, naj naredi več za ublažitev begunske krize v Evropi, napovedal, da bo Velika Britanija v naslednjih petih letih sprejela 20.000 beguncev iz taborišč v Jordaniji, Libanonu in Turčiji. "To omogoča beguncem neposredno in varnejšo pot v Veliko Britanijo kot tvegano potovanje v Evropo," je dejal takrat.

Kot je jasno povedal, Velika Britanija, ki ne sodeluje v evropski azilni in migracijski politiki, po drugi strani ne namerava biti del sistema kvot za porazdelitev beguncev iz najbolj obremenjenih evropskih držav po drugih članicah unije. Dogovor o premestitvi 120.000 beguncev so v torek dosegli notranji ministri unije, a ne s soglasjem.

To bo poleg številnih drugih perečih vprašanj v begunski krizi tema današnjega izrednega srečanja voditelje držav unije, pred katerim sta se v torek v Veliki Britaniji srečala Cameron in francoski predsednik Francois Hollande.

Kot so po srečanju sporočili iz Cameronovega kabineta, sta voditelja razpravljala, da mora biti velik del odgovora za begunsko krizo rešitev razmer v Siriji. Strinjala sta se tudi, da bi se vrh EU moral osredotočiti na "večjo pomoč sosedam Sirije, da bi omogočili več beguncem, da tam ostanejo", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Cameron je sicer minuli teden obiskal begunska taborišča v Libanonu in Jordaniji in obljubil dodatnih 100 milijonov funtov (137 milijonov evrov) pomoči, s čimer želi prispevati k zajezitvi migracijske krize.

O beguncih tudi slovenski poslanci

Poslanci so današnji izredni seji o varnostnih vidikih begunske krize razpravljali o vprašanju, ali bo država morala spremeniti varnostno politiko in zagotoviti več sredstev za delovanje varnostnih organov. Sklic izredne seje DZ so zahtevali poslanci SDS in NSi.

Poslanci so na seji podprli poročilo komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb o ugotovljenih varnostnih vidikih aktualne begunske krize. Med razpravo so sicer opozarjali na morebitne varnostne izzive ob prihodu migrantov, po drugi strani pa na potrebo po strpnosti in solidarnosti.

S sprejemom sklepa so izkazali podporo pristojnim službam ter ministrstvom, ki s svojim delom kljub omejenim finančnim zmogljivostim in kadrovski podhranjenosti učinkovito zagotavljajo varnost Slovenije in njenih državljanov v skladu z domačimi in evropskimi predpisi.

Seznanili so se tudi z razmerami v državah, iz katerih prihajajo begunci, ter morebitnih varnostnih grožnjah, povezanih z begunsko krizo.

DZ opozarja, da EU do problematike azila, beguncev in ekonomskih migracij nima urejene celovite politike, zato od evropskih voditeljev pričakuje, da čim prej oblikujejo in sprejmejo enotno politiko. Na ravni EU se je treba dogovoriti tudi glede financiranja držav, ki varujejo zunanje meje unije in tranzitnih držav, menijo.

Na seji je bilo iz vrst SDS slišati veliko kritik na račun notranje ministrice Vesne Györkös Žnidar, češ da svoje funkcije ob prihodu beguncev ni opravila zadovoljivo. V bran so ji stopili v koaliciji, po njihovem je notranje ministrstvo svoj posel v teh dneh dobro opravilo. Oglasila se je tudi ministrica in poudarila, da se na krizo že dolgo pripravljajo in da je za opravljeno delo ponosna na svoje sodelavce ter policijo.

Del razprave se je vil okoli vprašanja, ali bi lahko begunska kriza pomenila večje varnostno tveganje za slovenske državljane, nekateri so zahtevali bolj odločno ukrepanje pristojnih oziroma pripravo konkretnejših načrtov v primeru, da bi se v Sloveniji znašlo več deset tisoč beguncev.

Ostali pa so opozarjali, da so migrantski tokovi stalnica, ljudem, ki bežijo z vojnih in kriznih območij ter pred preganjanjem in zlorabami, pa da je treba pomagati, do njih biti sočuten in solidaren. Opozarjali so tudi pred radikalizacijo javne razprave.