FOTO: 'Od polnoči migracij po zahodnobalkanski poti na način, kot je potekal do sedaj, ne bo več'

Kaj to pomeni? To, da se balkanska pot končuje, pomeni, da vse države na tej poti zavračajo vse nezakonite migrante. Slovenija bo od danes ali jutri znova v celoti uveljavljala schengenska pravila in čez mejo spuščala le tiste osebe, ki imajo ustrezne dokumente, je pojasnil premier. Če se bo v Sloveniji znašel tuji državljan, ki bo prosil za azil, bo v skladu z zakonodajo izvedla ustrezen postopek, da ugotovi, ali prosilec izpolnjuje pogoje za azil, je pojasnil premier. Pogoje za pridobitev azila je Slovenija sicer zaostrila, a ta pravica še vedno obstaja v okviru mednarodno uveljavljenih in evropskih standardov, ki jih spoštuje, je dodal.

MNZ: Od polnoči migracij po zahodno-balkanski poti na način, kot je potekal do sedaj, ne bo več

Sprejeti sklepi nalagajo državam članicam EU, da znova v celoti začnejo izvajati določbe zakonika o schengenskih mejah in da migracij po zahodno-balkanski poti na način, kot je potekal do sedaj, ni več, so sporočili iz slovenskega notranjega ministrstva.

To pomeni, da bodo v Republiko Slovenijo lahko vstopili:
- tujci, ki izpolnjujejo pogoje za vstop v državo,
- osebe, ki izrazijo namero vložiti prošnjo za mednarodno zaščito v Sloveniji,
- posamezniki, pri katerih se bo na podlagi individualne obravnave dovolil vstop iz humanitarnih razlogov, predvidenih v Zakoniku o schengenskih mejah.

"Od polnoči dalje slovenska policija ne bo več izvajala določb skupne izjave, ki je bila podpisana na sestanku v Zagrebu, o čemer je slovenska policija že obvestila policije držav na zahodno-balkanski poti. Prav tako je o tem danes ministrica za notranje zadeve mag. Vesna Györkös Žnidar govorila s svojima kolegoma ministroma iz Avstrije in Hrvaške," so še zapisali.

Makedonija bo gradila 320 kilometrov dolgo ograjo

Da bi se zahodnobalkanska pot res zaprla, bo Makedonija ob meji z Grčijo zgradila 320-kilometrsko ograjo, ki jo bodo varovali pazniki, oboroženi s paralizatorji. Pred včerajšnjim vrhom naj bi za pomoč pri podaljšanju zdaj 30-kilometrske žičnate ograje zaprosila tudi sosednje države.

Kako je na terenu?

V prehodnem centru za begunce in migrante v makedonski Gevgeliji danes niso zabeležili nobenih novih prihodov. V centru je sicer okoli deset ljudi, še okoli 80 pa jih je zunaj njega. Gre za migrante, ki nimajo potrebnih dokumentov za nadaljevanje poti proti severu. Na grški strani meje medtem še vedno čaka več tisoč ljudi.

Razmere pred grško-makedonsko mejo: 

Makedonske varnostne sile so zaznale več poskusov nezakonitega prehoda preko makedonsko-grške meje. Več manjših incidentov se je zgodilo tudi na grški strani meje v Idomeniju, kjer v provizoričnem taboru na prehod meje čaka že okoli 16.000 ljudi. Že v ponedeljek v Makedonijo ni prispel nihče. Makedonija zaradi omejitev v ciljnih državah čez mejo vsak dan spusti le toliko ljudi, kolikor jih lahko nadaljuje pot v Srbijo.

Srbija se bo usklajevala z Evropsko unijo

Vendar tudi na srbsko-makedonski meje prihaja do zastoja. Skupina ljudi tam čaka od petka zjutraj. Številni kritiki opozarjajo, da se je Srbija dolge mesece predstavljala kot edina humana država, ki pomaga ljudem na begu, zdaj pa naj bi po njihovem mnenju pokazala pravi obraz. Le slab kilometer proč od meje je namreč sprejemni center, ki je prazen, odrasli in otroci pa so ujeti v vodi in blatu. V bližini je tudi nastanitveni center, v katerem bi lahko ob tem slabem vremenu in mrazu bivalo veliko ljudi.

Srbsko notranje ministrstvo je danes sporočilo, da bo Srbija po odločitvi Slovenije o zaprtju t. i. balkanske migrantske poti vse ukrepe glede migrantov usklajevala z Evropsko unijo in jih recipročno izvajala na svoji južni in vzhodni meji.

Po navedbah srbskega ministrstva je Hrvaška obvestila Srbijo, da bo Slovenija opolnoči začela izvajati nov režim vstopanja v schengensko območje in ne bo sprejemala migrantov brez veljavnih vizumov in potnih listov. "S tem se praktično zapira balkanska pot. V luči novega režima, ki ga je sprejela članica EU (Slovenija), Srbija ne more dopustiti, da postane zbirni center za begunce, tako da bo vse ukrepe usklajevala z Evropsko unijo in jih recipročno izvajala na svoji južni in vzhodni meji z Makedonijo in Bolgarijo," so sporočili s srbskega notranjega ministrstva.

Na makedonsko-srbski meji, le streljaj od sprejemnega in namestitvenega centra:

Vse več bolnih

Grške oblasti so medtem v Idomeni napotile strokovnjake za nadzor bolezni. Tam namreč mnogi že več kot teden dni čakajo v zasilnih bivališčih, kjer je prostora za precej manjše število ljudi, ali spijo v šotorih na prostem. V taboru so tudi nosečnice in otroci.

Makedonska vlada je pozvala grške oblasti, naj izpraznijo tabor, saj da je za migrante bolje, da počakajo v primernejših bivališčih, dokler ciljne države ne sprejmejo odločitve, kaj narediti z njimi. Grška vlada je odgovorila, da nima namena na silo odstraniti ljudi s polja ob meji, a jih bo poskušala prepričati v prostovoljni odhod v bližnje sprejemne centre.

Kakšno pot bi lahko zdaj ubrali ljudje?

"Skoraj nemogoče je popolnoma zapreti vse meje, zato vedno obstaja način in poti, kjer se da meje prečkati nelegalno," je dejal Eugenio Ambrosi iz Mednarodne organizacije za migracije.

Migranti in begunci, ki so že v Grčiji, bi lahko zdaj pot nadaljevali čez gorsko mejo z Albanijo, nato pa bi pot nadaljevali s tihotapskimi čolni preko Egejskega morja v Italijo.

Turčija se je dobro izpogajala

A EU je ljudem poslala jasno sporočilo: "Dnevi nezakonitih migracij v Evropo so končani," je sporočilo voditeljev z vrha strnil predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.

EU in Turčija sta namreč danes dosegli načelni dogovor, ki med drugim predvideva, da bo Turčija sprejela vse nezakonite migrante, ki ne potrebujejo mednarodne zaščite. V zameno lahko računa na dodatna finančna sredstva za sirske begunce, prav tako pa je v Bruslju dobila zagotovila o pospešitvi vizumske liberalizacije. Voditelji EU bodo pripravili tudi odločitev o čimprejšnjem odprtju novih poglavij v pogajanjih za članstvo Turčije v EU na podlagi oktobra lani sprejetih sklepov Evropskega sveta, še piše v izjavi.

"Sprejeli smo drzno odločitev, da sprejmemo vse nezakonite migrante, ki gredo skozi Turčijo, ne glede na njihovo narodnost, in sicer na podlagi predpostavke, da bo EU za vsakega Sirca, sprejetega z grških otokov, preselila enega Sirca," je ob tem pojasnil turški premier Ahmet Davutoglu.

To torej pomeni, da bodo vse, ki bodo na grške otoke nelegalno prišli iz Turčije, tja vrnili, tudi Sirce. A za vsakega Sirca, ki ga bodo Turki sprejeli, bodo v EU premestili enega Sirca, ki je že nastanjen v turškem begunskem taborišču. Tisti, ki se bodo iz Turčije proti Grčiji podali na lastno pest, nelegalno, pa bodo pristali na dnu seznama za premestitev, poroča BBC.

To spreminja pravila igre, je opozoril predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. To bo namreč prekinilo poslovni model tihotapcev ljudi in poslalo signal, da je pravi način, kako priti v Evropo, le zakonit način.

Imagine fleeing from war, leaving your home, your job, your family and this is where you find yourself tonight pic.twitter.com/AfjkbXc6wr

— Christian Fraser (@ChristianFraser) March 7, 2016

"Turčija bo sprejela nazaj begunce (...) a v zameno bo morala tudi EU sprejeti enako število beguncev," je dejal turški premier. Izpostavil je še, da bo EU tista, ki bo plačevala stroške vračanja migrantov. Načrt je sicer uperjen predvsem v to, da bi zmanjšali tihotapljenje ljudi, vendar pa je Davutoglu podaril, da on ne bo ustavljal sirskih beguncev na njihovi legitimni poti iskanja zatočišča v Evropi. "Cilj je, da se zmanjšajo neregularne migracije in da se določijo Sirci v naših taboriščih, ki jih bo EU sprejela, čeprav mi ne bomo nikogar silili, da gre proti svoji volji," je povedal turški premier.

Avstrija dvomi v dogovor s Turčijo o begunski krizi in bo ohranila nadzor na meji

Avstrija bo ohranila nadzor na meji, saj je dogovor s Turčijo za zajezitev toka beguncev daleč od trajne rešitve, je danes dejal avstrijski kancler Werner Faymann. Po njegovih besedah je vrh pripravil podlago za dogovor o zajezitvi tihotapljenja in o programih preselitve in premeščanja beguncev. Faymann je ob tem poudaril, da sistem, o katerem se je Unija že dogovorila, "ne deluje" oz. ne deluje dovolj hitro.

Merklova: Avstriji nisem hvaležna in nisem vesela enostranskih rešitev

Sklepna izjava vrha EU - Turčija je opis stanja, ki je privedlo do razmer, ki niso vzdržne, je dejala nemška kanclerka Angela Merkel. Kot je dodala, bo treba, če želimo vzdržno rešitev razmer ob balkanski poti, sodelovati z Grčijo. Ta je utrpela najhujše posledice in jo je treba stabilizirati. Zato je treba zaščititi meje Grčije z Makedonijo in Albanijo ter poskrbeti za boljše namestitvene zmogljivosti v Grčiji.